Do pravnomočnosti sklepa o začetku stečajnega postopka lahko zato določena procesna dejanja, med katera sodi tudi vložitev pritožbe zoper sklep o začetku stečajnega postopka, opravi v imenu in za račun dolžnika zakoniti zastopnik, ki ga je zastopal do začetka stečajnega postopka.
Če bi dolžnik zakonsko domnevo o pravilni vročitvi lahko izpodbil že z zanikanjem, da je obvestilo o prispelem pisanju prejel, bi bilo to v nasprotju z namenom, zaradi katerega je ZPP takšno dokazno moč javnim listinam določil.
Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom začelo stečajni postopek nad dolžnikom (I. točka izreka), za upravitelja imenovalo A. A., ki naloge in pristojnosti opravlja prek pravnoorganizacijske oblike: B., s. p. (II. in III. točka izreka), iz podračuna sodišča opravilo plačilo za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka v višini: 122,00 evrov za objave in 2.075,35 evrov v dobro denarnega računa stečajnega dolžnika (IV. točka izreka).
2.Zoper navedeni sklep se je dolžnik laično pritožil, smiselno zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 338. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 121. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju - ZFPPIPP). Višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlog za začetek stečaja zavrne ter postopek ustavi, sicer pa naj izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.
3.Stečajni upravitelj v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev in potrditev izpodbijanega sklepa.
4.Na pritožbo so odgovorili tudi upniki, na predlog katerih je sodišče začelo stečajni postopek nad dolžnikom. Višjemu sodišču predlagajo, naj pritožbo zavrže, podrejeno pa kot neutemeljeno zavrne in izpodbijani sklep potrdi.
5.Pritožba ni utemeljena.
6.Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da so predlog za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom vložili njegovi zaposleni iz razloga po četrtem odstavku 14. člena ZFPPIPP. Sodišče je predlog vročilo dolžniku, ki v 15 dneh po prejemu ni ugovarjal, da ni insolventen ali da terjatev predlagateljev ne obstaja (drugi odstavek 235. člena ZFPPIPP), kot tudi ni vložil zahteve za odložitev odločanja o predlogu za začetek stečajnega postopka (236. člen ZFPPIPP). Zato je po tretjem odstavku 235. člena ZFPPIPP nastopila domneva, da je dolžnik insolventen. Sodišče prve stopnje je zunaj naroka in ne da bi izvajalo dokaze o tem, ali je dolžnik insolventen in ali so bili upniki procesno legitimirani za vložitev predloga izdalo sklep o začetku stečajnega postopka nad dolžnikom (2. točka prvega odstavka 239. člena ZFPPIPP). Na taki procesni situaciji in materialnopravni domnevi obstoja insolventnosti dolžnika temelji izpodbijani sklep.
7.Sklep o začetku postopka zaradi insolventnosti spada med sklepe, izdane v predhodnem postopku zaradi insolventnosti. Glede procesne legitimacije dolžnika za vložitev pritožbe zoper sklep o začetku stečajnega postopka se zato upošteva 126. člen ZFPPIPP v zvezi s 55. členom ZFPPIPP. Procesno legitimacijo za vložitev pritožbe zoper sklep o začetku stečajnega postopka ima vsaka stranka predhodnega postopka zaradi insolventnosti; to je tudi dolžnik, proti kateremu je vložen predlog za začetek postopka, če ni njegov predlagatelj. Njegova pravica do pritožbe je varovana v okviru 25. člena Ustave Republike Slovenije, po katerem je vsakomur zagotovljena pravica do pritožbe ali drugega pravnega sredstva proti odločbam sodišč, s katerimi ta odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih. Do pravnomočnosti sklepa o začetku stečajnega postopka lahko zato določena procesna dejanja, med katera sodi tudi vložitev pritožbe zoper sklep o začetku stečajnega postopka, opravi v imenu in za račun dolžnika zakoniti zastopnik, ki ga je zastopal do začetka stečajnega postopka, saj se s tem varujejo koristi dolžnika do pravnomočnosti sklepa o začetku stečajnega postopka, da se nad njim ne začne stečajni postopek.
8.Pritožba dolžnika je po navedenem dovoljena, ni pa utemeljena. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče predlog za začetek stečajnega postopka vročilo dolžniku in ga opozorilo na pravne posledice iz tretjega odstavka 235. člena ZFPPIPP. Po prvem odstavku 121. člena ZFPPIPP se za postopek zaradi insolventnosti glede vprašanj, ki s tem zakonom niso urejena drugače, smiselno uporabljajo pravila ZPP. Pravilnost vročitve se dokazuje z vročilnico (149. člen ZPP). Vročilnica je javna listina, ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa, dovoljeno pa je dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena ali da je sama listina nepravilno sestavljena (prvi in četrti odstavek 224. člena ZPP).
9.Iz vročilnice (p. d. 1) izhaja, da je bil predlog za začetek stečajnega postopka z opozorilom na pravne posledice dolžniku poslan na njegov naslov, ki je vpisan v sodni register, kar je v skladu s tretjim odstavkom 139. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP. Iz vročilnice nadalje izhaja, da vročitve dolžniku ni bilo mogoče opraviti, zato mu je vročevalec 6. 5. 2026 v hišnem predalčniku pustil obvestilo, v katerem je bilo navedeno, kje je pisanje, ter rok 15 dni, v katerem mora dolžnik pisanje dvigniti, kar je v skladu s tretjim in šestim odstavkom 142. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP. Ker dolžnik pisanja ni dvignil v 15 dneh, mu je bilo pisanje po izteku tega roka, to je 22. 5. 2026, puščeno v hišnem predalčniku, kar je v skladu s četrtim in šestim odstavkom 142. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP.
10.ZPP temelji na izhodišču, da je dolžnost pravne osebe, vpisane v sodni register, poskrbeti, da je na naslovu, ki je v registru vpisan kot sedež, omogočeno sprejemanje sodnih pošiljk. Da je tako tudi na naslovu, kjer ima dolžnik registriran sedež, potrjuje vročilnica, saj je vročevalec izpeljal postopek vročanja, kar predpostavlja, da so bili izpolnjeni navedeni pogoji. Po presoji višjega sodišča dolžnik ni uspel zasejati dvoma v resničnost dejstev, ki izhajajo iz vročilnice. Da bi mu to uspelo, bi moral zatrjevati in dokazati prepričljive in konkretne okoliščine, ki bi vzbudile dvom v resničnost podatkov iz vročilnice. Če bi dolžnik zakonsko domnevo o pravilni vročitvi lahko izpodbil že z zanikanjem, da je obvestilo o prispelem pisanju prejel, bi bilo to v nasprotju z namenom, zaradi katerega je ZPP takšno dokazno moč javnim listinam določil. Zato resničnosti dejstva, da mu je bilo 6. 5. 2026 v hišnem predalniku puščeno obvestilo o prispelem sodnem pisanju, ne more izpodbiti s pritožbenim očitkom, da obvestila ni prejel, ker so v relevantnem obdobju obstajale težave pri dostavi poštnih pošiljk, na katere naj bi ustno opozorila zakonita zastopnica dolžnika, ki se je zglasila na pošti v C. v začetku junija 2026, ko je bila obveščena o več prispelih pošiljkah, kar naj bi se po potrebi preverilo pri Pošti Slovenije. Posplošeno sklicevanje na težave in njihovo reševanje mesec dni kasneje ni določen in z dokazom podprt razlog za neverodostojnost konkretnega podatka iz vročilnice, s katerim bi bilo mogoče ovreči zakonsko domnevo, da je dolžnik obvestilo o prispelem pisanju prejel na dan, kot izhaja iz vročilnice.
11.Ker manjkajočih trditev ni dopustno nadomestiti z izvajanjem dokazov, ne zadošča predloženo dokazilo, da je bil 22. 5. 2026 opravljen telefonski klic na pošto v C., če hkrati ni pojasnjeno, koga in na kakšne težave pri vročanju poštnih pošiljk naj bi v tem telefonskem pogovoru opozorila zakonita zastopnica dolžnika. Kot izhaja iz vročilnice, je bilo 22. 5. 2026 sodno pisanje dolžniku že puščeno v hišnem predalčniku. Resničnosti navedenega podatka pa dolžnik ne more izpodbiti s trditvijo, da naj bi sodno pisanje v hišnem predalčniku dejansko zaznal 25. 5. 2026. Ne more izpodbiti niti fikcije vročitve, saj je njen smisel v tem, da se pisanje šteje za vročeno po poteku roka, v katerem mora naslovnik pisanje dvigniti. Fikcija vročitve ne nastopi šele takrat, ko vročevalec pisanje pusti v hišnem predalčniku, kot tudi ne takrat, ko ga iz njega vzame naslovnik.
12.Ker dolžnik ni vzbudil dvoma v resničnost podatkov iz vročilnice, se šteje za resnično dejstvo, da mu je bilo 6. 5. 2026 v hišni predalčnik puščeno obvestilo o prispelem sodnem pisanju. Ker pisanja v petnajstih dneh ni dvignil, je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da je bila vročitev opravljena po poteku roka, torej 21. 5. 2026. Ker je s (fiktivno) vročitvijo dolžniku začel teči rok za ugovor, je pravilna tudi ugotovitev sodišča prve stopnje, da mu je ta rok iztekel 5. 6. 2026. Pritožbeno stališče, da je imel dolžnik rok za ugovor do 8. 6. 2026, je zmotno.
13.V obravnavanem primeru sklep o začetku stečajnega postopka temelji na domnevi insolventnosti dolžnika, ki izhaja iz procesnega položaja po tretjem odstavku 235. člena ZFPPIPP. Dolžnik s pritožbo ne more izpodbijati domneve insolventnosti, ki nastane na podlagi tretjega odstavka 235. člena ZFPPIPP (četrti odstavek 235. člena ZFPPIPP).
14.Zato višje sodišče ne more upoštevati pritožbenih navedb in dokazov o tem, da so bile obveznosti, ki so bile razlog za začetek stečajnega postopka, poravnane, da dolžnik aktivno rešuje svoj finančni položaj in se ne izogiba obveznostim, ter da širša slika potrjuje, da ni insolventen.
15.Ker niso podani niti pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je višje sodišče pritožbo dolžnika kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).
-------------------------------
1Sklepi VSL Cst 12/2025 z dne 29. 1. 2025, Cst 33/2022 z dne 9. 2. 2022, Cst 11/2018 z dne 18. 1. 2018.
2VSL sklepi Cst 236/2025 z dne 1. 10. 2025, Cst 57/2025 z dne 5. 3. 2025, Cst 163/2024 z dne 2. 7. 2024 in Cst 297/2023 z dne 24. 10. 2023.