Jedro

V skladu z 81. členom ZPIZ-1 pridobi pravico do poklicne rehabilitacije zavarovanec, pri katerem je nastala II. kategorija invalidnosti ter na dan nastanka invalidnosti še ni dopolnil 50 let starosti in ki se glede na preostalo delovno zmožnost lahko usposobi za drugo delo, ki ga bo opravljal poln delovni čas. Drugih pogojev ZPIZ-1 za pridobitev pravice do poklicne rehabilitacije ne določa. Pri tožniku, rojenemu 3. 11. 1965, je bilo ugotovljeno, da je prišlo določenega dne zaradi poškodbe izven dela do invalidnosti II. kategorije in da se tožnik glede na preostalo delovno zmožnost lahko usposobi za drugo delo, ki ga bo opravljal polni delovni čas. Tožnik tako izpolnjuje pogoje za priznanje pravice do poklicne rehabilitacije po 81. členu ZPIZ-1, zato je tožbeni zahtevek na razvrstitev v II. kategorijo invalidnosti s priznanjem pravice do poklicne rehabilitacije utemeljen.

Izrek

Pritožba se zavrne in v izpodbijanem delu (I., II., III. in V. točka izreka) potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je odpravilo odločbi toženca št. ... z dne 11. 1. 2014 in št. ... z dne 27. 9. 2012 (I. točka izreka). Tožnika je razvrstilo v II. kategorijo invalidnosti zaradi posledic poškodbe izven dela od 28. 8. 2012 dalje in mu od istega dne priznalo pravico do poklicne rehabilitacije (II. točka izreka). Odločilo je, da o pogojih poklicne rehabilitacije in višini nadomestila za čas poklicne rehabilitacije izda toženec posebno odločbo v roku 30 dni po pravnomočnosti te sodbe (III. točka izreka). Tožbo je v delu, kjer tožnik zahteva, da se mu po končani poklicni rehabilitaciji s posebno odločbo prizna pravica do razporeditve oziroma zaposlitve na delovnem mestu, za katerega se bo s poklicno rehabilitacijo usposobil, in pravice do ustreznih nadomestil, zavrglo (IV. točka izreka). Tožencu je naložilo, da v roku 15 dni tožniku povrne 513,59 EUR stroškov postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zamude do plačila (V. točka izreka). Tudi s pomočjo sodnega izvedenca ortopeda je ugotovilo, da je pri tožniku, do 11. 1. 2013, zaradi poškodbe izven dela, kjer si je tožnik zlomil obe petnici, prišlo do zmanjšanja delovne zmožnosti za poklic tesarja za 50 % ali več in, da se tožnik s poklicno rehabilitacijo lahko usposobi za delo s polnim delovnim časom na drugem delovnem mestu, ob upoštevanju omejitev, zapisanih v odločbi toženca z dne 27. 9. 2012. 2. Zoper odločitev prvostopenjskega sodišča v I., II., III. in V. točki izreka se pritožuje toženka. Meni, da je odločitev prvostopenjskega sodišča o pravici do poklicne rehabilitacije preuranjena, ker je bilo dejansko stanje v zvezi z odločitvijo v sodbi nepopolno ugotovljeno. Mnenje sodnega izvedenca je možno upoštevati zgolj kot ugotovitev, da je pri tožniku prišlo do zmanjšanja delovne zmožnosti za svoj poklic za 50 % ali več in da je pri njem potrebna poklicna rehabilitacija. Zgolj ta ugotovitev pa še ne dalje zadostne podlage za priznanje pravice do poklicne rehabilitacije, saj je skladno s 5. odstavkom 261. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami - ZPIZ-1) potrebna za priznanje te pravice poglobljena obravnava in pridobitev mnenja strokovne institucije za področje medicine dela oziroma poklicne rehabilitacije. Potrebno bi bilo tako odločitev o pravicah iz invalidskega zavarovanja v celoti prepustiti toženi stranki ali dokazni postopek dopolniti glede smotrnosti poklicne rehabilitacije, torej ugotoviti, ali se zavarovanec glede na preostalo delovno zmožnost lahko usposobi za drugo delo, ki ga bo opravljal poln delovni čas. Pri tem je najbolj kompetenten specialist medicine dela, ne pa specialist ortoped, ki je podal mnenje v sodnem postopku. Za III. točko izreka izpodbijane sodbe in sklepa ni podlage v materialnem pravu. Odločitev je tudi nepotrebna, saj dolžnost toženke, skleniti tripartitno pogodbo poklicne rehabilitacije, izhaja neposredno iz zakona. Rok za izvedbo, naložen v III. točki izreka je neustrezen, saj bi morala toženka pred sklenitvijo pogodbe o poklicni rehabilitaciji pridobiti mnenje strokovne institucije s področja medicine dela oziroma poklicne rehabilitacije, pa tudi sicer sklenitev pogodbe o poklicni rehabilitaciji ni odvisna zgolj od volje toženke, saj gre za tripartitno pogodbo.

3. Tožnik je podal odgovor na pritožbo, meni da je sodišče pravilno odločilo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v obsegu, kakor ga določa 2. odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami). Pri tem preizkusu pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem pa tudi ni prišlo do bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

6. Glede na datum pričetka postopka uveljavljanja pravic iz invalidskega zavarovanja tožnika pri toženi stranki (13. 4. 2012) je pravna podlaga za odločitev v predmetni zadevi podana v določilih ZPIZ-1. 7. Pogoji za pridobitev pravice do poklicne rehabilitacije so določeni v 81. členu. Pravico do poklicne rehabilitacije pridobi zavarovanec, pri katerem je nastala II. kategorija invalidnosti ter na dan nastanka invalidnosti še ni dopolnil 50 let starosti in ki se glede na preostalo delovno zmožnost lahko usposobi za drugo delo, ki ga bo opravljal poln delovni čas. Drugih pogojev ZPIZ-1 za pridobitev pravice do poklicne rehabilitacije ne določa. 8. Pri tožniku, rojenem 3. 11. 1965 je bilo ugotovljeno, da je prišlo dne 11. 1. 2013 zaradi poškodbe izven dela do invalidnosti II. kategorije in da se tožnik glede na preostalo delovno zmožnost lahko usposobi za drugo delo, ki ga bo opravljal poln delovni čas. Navedeno dejansko stanje je bilo ugotovljeno s pomočjo sodnega izvedenca prim. A.A., specialista ortopeda. K temu mnenju nista imeli pripomb ne toženka ne tožeča stranka. Mnenje je skladno tudi z mnenjem invalidske komisije II. stopnje tožene stranke z dne 8. 9. 2011, iz katerega izhaja, da tožnik za svoje delo ne bo več zmožen, vendar pri njem ni prišlo do popolne dolgotrajne izgube delazmožnosti. Potrebno je preveriti možnost poklicne rehabilitacije oziroma II. kategorije invalidnosti.

9. Socialno sodišče v socialnih sporih sodi v skladu z določili Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in nasl.; ZDSS-1). Pri tem sodi glede na določilo 81. člena ZDSS-1 v obsegu polne jurisdikcije. V primeru, če sodišče tožbenemu zahtevku ugodi, s sodbo izpodbijani upravni akt odpravi delno ali v celoti in odloči o pravici obveznosti ali pravni koristi (2. odstavek 81. člena ZDSS-1). Zavzemanje tožene stranke v pritožbi, da bi moralo sodišče zadevo v celoti prepustiti toženki, saj bi ta bistveno lažje izvedla postopek v zvezi s poklicno rehabilitacijo oziroma, da bi bilo potrebno dokazni postopek dopolniti tako nima ne dejanske ne pravne podlage. Iz dejanskih ugotovitev izhaja to, kar zahteva 81. člen ZPIZ-1 za priznanje pravice do poklicne rehabilitacije. Takšni pogoji so se pri tožniku stekli. Kako bo poklicna rehabilitacija potekala in njen način pa je stvar, ki mora biti prilagojena tožnikovi ugotovljeni invalidnosti in preostali delovni zmožnosti, saj se lahko poklicna rehabilitacija izvaja na različne načine. Navedeno je stvar samih pogojev poklicne rehabilitacije, kakor je to pravilno odločilo tudi prvostopno sodišče v III. točki izreka izpodbijane sodbe. Da se lahko tožnik, glede na preostalo delovno zmožnost, usposobi za drugo delo, ki ga bo opravljal poln delovni čas pa je bilo pred prvostopenjskim sodiščem že ugotovljeno.

10. Določilo 5. odstavka 261. člena ZPIZ-1 se nanaša na postopek pred toženo stranko, ki bi ga bila ta dolžna izvesti v primeru, kot je ta, saj je bilo konec koncev tudi s strani invalidske komisije II. stopnje z dne 8. 9. 2011 že ugotovljeno, da bi bilo potrebno preveriti možnost poklicne rehabilitacije oziroma II. kategorije invalidnosti, pa tega tožena stranka v predsodnem pritožbenem postopku iz neznanih razlogov ni naredila.

11. Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani del prvostopenjske odločitve.