Jedro

Predlog za dopustitev revizije se zavrne.

Izrek

Predlog za dopustitev revizije se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odločilo, da se odpove Pogodba o najemu stanovanja, ki je bila 1. 3. 2014 sklenjena med pravdnima strankama ter da je tožena stranka dolžna nepremičnino, stanovanje št. 1, v pritličju stavbe na naslovu A., v roku 60 dni izprazniti in izročiti v posest tožeči stranki.

2. Zoper sodbo se je pritožila tožena stranka. Višje sodišče je pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Predlog za dopustitev revizije vlaga tožena stranka. V predlogu za dopustitev revizije zastavi vprašanja: 1) ali je sodišče dolžno postaviti izvedenca psihiatra skladno z določbo 80. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ko sodišče pazi na sposobnost biti stranka po uradni dolžnosti, ne da bi to predlagala pooblaščenka stranke, ampak so v spis predloženi dokazi, iz katerih izhaja, da ima toženec priznan status invalida po Zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb (v nadaljevanju ZDVDTP), in ko sodišče celo izda sklep o postavitvi izvedenca psihiatra za toženca, pa zaradi neplačila predujma tožeče stranke izvedenca ne postavi, čeprav bi moral biti izvedenec plačan iz sredstev sodišča, 2) ali je sodišče dolžno postaviti izvedenca psihiatra skladno z določbo 80. člena ZPP in je v spisu odločba Centra za socialno delo (v nadaljevanju CSD), iz katere izhaja, da ima toženec priznan status invalida po ZDVDTP; ali lahko v takem primeru o sposobnosti biti stranka odloča sodišče samo, ali mora biti podan predlog s strani tožene stranke; kakšen je pravni standard, ki mora pri sodišču vzpodbuditi dvom, da stranka nima pravdne sposobnosti; ali je odločba CSD dovolj, 3) ali je sodišče usposobljeno samo odločati, ali je stranka procesno sposobna, in ugotoviti drugačno stanje, kot to izhaja iz odločbe CSD, iz katere izhaja, da je toženi stranki priznan status invalida po ZDVDT in pooblaščenka v odgovoru na tožbo zapiše, da stranka težko razume vse pravne stvari, zato je komunikacija z njo težja, tožnica pa predlaga postavitev izvedenca psihiatra za toženo stranko, vendar ne založi za stroške predujma, ki jih je sodišče naložilo s sklepom, v odgovoru na tožbo pa je tudi pooblaščenka tožene stranke predlagala postavitev izvedenca psihiatra, 4) ali sodišče lahko odreče postavitev izvedenca psihiatra, ker tožnica ni založila za stroške psihiatra, kar ji je sodišče naložilo s sklepom, kljub temu, da sodišče pazi na sposobnost biti stranka po uradni dolžnosti, 5) ali se v primeru zakonske odpovedi najemne pogodbe iz krivdnih razlogov uporablja Stvarnopravni zakonik (v nadaljevanju SPZ), na katerega se sklicuje Višje sodišče v izpodbijani sodbi, ali pa Pravilnik o standardih vzdrževanja stanovanjskih stavb in stanovanj, glede na to, da je citirani pravilnik podzakonski predpis Stanovanjskega zakona (v nadaljevanju SZ-1), ki je lex specialis glede na SPZ, 6) kakšen je pravni standard po 1. in 3. točki SZ-1; kaj predstavlja večjo škodo na stanovanju na podlagi 103. člena SZ-1; kaj pomeni vzdrževanje stanovanja iz 125. člena SZ-1 v skladu s Pravilnikom o standardih vzdrževanja stanovanjskih stavb in stanovanj (v nadaljevanju Pravilnik), 7) ali spada pod vzdrževanje stanovanja tudi oprema, ki se lahko daje v najem skupaj s stanovanjem ali pa s posebno pogodbo in v Pravilniku ni navedena, čeprav 3. točka 103. člena SZ-1 določa, da mora najemnik vzdrževati stanovanje v skladu s Pravilnikom; ali spada pod pojem vzdrževanja stanovanja v skladu s Pravilnikom tudi kavč, muce itd., glede na to, da citirani pravilnik navaja, da vzdrževanje pomeni izvedbo vseh del, ki so potrebna za to, da se ohranjajo stanovanjske stavbe in stanovanja kot celota v dobrem stanju in omogočajo njegovo uporabo in da SZ-1 in citirani pravilnik predstavljata lex specialis glede na SPZ, 8) kako natančno je treba sestaviti opomin za kršitev in način odprave odpovednega razloga po 1. in 3. točki 103. člena SZ-1; ali se v opominu navedejo določbe Pravilnika in se citirajo določbe pravilnika, ali se zadeva lahko navaja le opisno, izven določb, ki so navedena v citiranem pravilniku, in se kršitve širijo prosto, brez zakonske podlage, in se pri tem ne upošteva, ali se kršitve lahko odpravijo in razlogi, zaradi katerih se kršitve eventuelno niso dale odpraviti in 9) ali je podano načelo sorazmernosti (posebej tudi v povezavi z ustavno odločbo Up 619/2017 z dne 14. 2. 2019), ko je treba zaradi posega v ustavno pravico in osnovno človekovo pravico po Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (v nadaljevanju EKČP) primer presojati posebno natančno, ker lahko s posegom kljub svoji zakonitosti (v tem primeru toženec meni, da je nezakonit nesorazmeren in zato nedopusten), posežemo v ustavno pravico do doma; ali se lahko odpove najemna pogodba zaradi spraskanega parketa, kot je navedeno v opominu tožnice (kar se lahko popravi, sodba navaja uničen parket, kar ni zatrjevano niti v tožničinem opominu), umazanem in zlomljenem kavču, vonju pa mačjem urinu in zanemarjenem in umazanem stanovanju, kar vse ni navedeno v Pravilniku (razen spraskanega parketa, kar pa se da popraviti) in sodišče vse širi na SPZ, pri tem pa je SZ-1 lex specialis nasproti SPZ, Pravilnik pa njegov podzakonski akt. Predlaga, da sodišče določi standard dvoma oziroma, koliko dokazov je potrebnih, da sodišče lahko z gotovostjo odloči, da je stranka pravdno sposobna. Še zlasti v luči zadnje odločbe Ustavnega sodišča pa je treba pravico do doma pri socialno šibkih strankah in invalidih presojati posebno skrbno.

4. Predlog ni utemeljen.

5. Vrhovno sodišče je ocenilo, da razlogi za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) niso podani, zato je predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).