Jedro

Tudi nadomestna gradnja je nova gradnja, za katero pa mora investitor pridobiti ustrezna dovoljenja.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 1494/97-7 z dne 13.1.1999.

Obrazložitev

Upravno sodišče je z izpodbijano sodbo na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97, ZUS) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 12.5.1997. Z njo je tožena stranka zavrnila njegovo pritožbo zoper odločbo urbanističnega inšpektorja Inšpektorata RS za okolje in prostor, Enota v L., z dne 26.7.1995, kolikor se ta nanaša na: 1. točko izreka te odločbe, po kateri mora tožnik v roku 30 dni od prejema te odločbe pri garažnem objektu, ki ga je spremenil v stanovanje, odstraniti lesen strop, obodno zidovje in temeljno ploščo v tlorisu 4 x 5 m, na parc. št. 2822 k.o. D. ter vzpostaviti prejšnje stanje na lastne stroške; 4. točko izreka odločbe, ki določa, da bo investitor plačal stroške, nastale z izvršbo, na podlagi posebnega sklepa in 5. točko izreka odločbe, ki določa, da pritožba ne zadrži njene izvršitve. Spremenila je 2. točko in odpravila 3. točko izreka izpodbijane odločbe in jo nadomestila z novo. Spremenjena 2. točka se glasi, da za objekt iz 1. točke veljajo prepovedi iz 76. c člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86, 43/89 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93 in 71/93-ZUN), razen prepovedi prometa z objektom ali prometa z zemljiščem, na katerem objekt stoji. Spremenjena 3. točka pa se glasi, da če investitor ne bo izvršil naloženega dejanja na način in v roku, kot je določeno v 1. točki izreka, bo to opravilo pooblaščeno podjetje na njegove stroške.

V izpodbijani sodbi sodišče pritrjuje ugotovitvi tožene stranke, da je v obravnavanem primeru šlo za poseg v prostor brez ustreznega dovoljenja, zato je bil inšpekcijski ukrep pravilen in utemeljen na 1. odstavku 73. člena ZUN. Zavrača tožbene navedbe, da je garaža ostala takšna, kot je bila prej, le da je znotraj izolirana. Iz zapisnika o opravljenem inšpekcijskem pregledu z dne 19.7.1995, katerega je tožnik podpisal, izhaja, da gre za novogradnjo, kar potrjuje tudi tožnikova izjava, da je "lesene stene garaže nadomestil z zidanimi". Za takšno vrsto gradnje pa je potrebno lokacijsko dovoljenje.

Tožnik vlaga pritožbo zaradi bistvenih kršitev določb postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter napačne uporabe materialnega prava. Navaja, da garaža tvori skupaj s stanovanjskim delom t.j. zidanim objektom enoten objekt. Sprememba je le v razširitvi stanovanjskega dela objekta na mesto, kjer je že prej stal lesen garažni objekt. Torej ne gre za novogradnjo ali prizidek, ker je objekt ostal v mejah prejšnjega objekta. Da vzpostavitev prejšnjega stanja ni mogoča, pa bi moral upravni organ ugotoviti na strokoven način. Predlaga, da Vrhovno sodišče RS pritožbi ugodi, izpodbijano odločbo razveljavi in zadevo vrne v nov postopek.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

V zadevi gre za ukrep urbanističnega inšpektorja na podlagi 1. odstavka 73. člena ZUN, po katerem odredi organ urbanistične inšpekcije, da se objekt ali del objekta ne glede na gradbeno fazo odstrani in vzpostavi prejšnje stanje na investitorjeve stroške, če se gradi ali drugače posega v prostor brez lokacijskega dovoljenja ali brez odločbe o dovolitvi priglašenih del. Ni sporno, da tožnik pred pričetkom gradnje predmetnega objekta ni pridobil ustreznega dovoljenja, ki bi ga glede na določbe ZUN, moral imeti. Ker je tudi nadomestna gradnja nova gradnja, za katero si mora investitor pridobiti ustrezna dovoljenja, je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da so bili v tem primeru izpolnjeni pogoji za izrek inšpekcijskega ukrepa. Nima prav pritožba, da vzpostavitev prejšnjega stanja ni možna. Že glede na naravo samega posega, ko je tožnik pred začetkom nedovoljene gradnje sam odstranil prejšnji leseni objekt, pomeni vzpostavitev prejšnjega stanja prav odstranitev novozgrajenega objekta.

Ker niso podani ne uveljavljani pritožbeni razlogi in ne razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, je v skladu z določbo 73. člena ZUS njegovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.