Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Pri plačilu sodne takse prek ponudnika plačilnih storitev se šteje, da je taksa plačana v roku, določenem v plačilnem nalogu, če je denarno nakazilo prejeto v dobro prehodnega podračuna sodišča v treh delovnih dneh po izteku tega roka. Ta določba ZST-1 ne varuje zavezancev za plačilo sodne takse, ki so nalog za plačilo sodne takse ponudniku bančnih storitev dali po poteku petnajstdnevnega roka, ampak varuje zgolj taksnega zavezanca, ki je ponudniku plačilnih storitev dal nalog za plačilo pravočasno, torej znotraj roka za plačilo.
Dokazno breme glede datuma podaje naloga ponudniku plačilnih storitev za plačilo sodne takse v situaciji, kot je obravnavana, je na pritožniku. Ker je pritožnik takso za tožbo plačal po izteku zakonskega roka, se v skladu s tretjim odstavkom 105.a člena ZPP šteje, da je tožba umaknjena.
Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom po ugotovitvi, da je bila sodna taksa za tožbo plačana prepozno, štelo tožbo za umaknjeno in na podlagi drugega odstavka 34. člena v zvezi z 2. točko 46. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ustavilo postopek (I. točka izreka sklepa) ter sklenilo, da stranke same trpijo svoje stroške postopka (II. točka izreka sklepa).
2. Tožnik (v nadaljevanju pritožnik) je zoper navedeni sklep vložil pritožbo zaradi nepravilne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je nalog za plačilo sodne takse podal 5. 11. 2018, torej pravočasno, drugačnega potrdila banke, kot ga je predložil, pa ni uspel pridobiti. Sodišče bi skladno z načelom iskanja materialne resnice moralo opraviti poizvedbe pri plačilni organizaciji, strinja pa se, da je dokazno breme glede pravočasnosti plačila na njem. Vrhovnemu sodišču RS predlaga, naj pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. V obravnavani zadevi pritožnik v danem roku ni poravnal sodne takse za tožbo, zaradi česar je sodišče prve stopnje tožbo štelo za umaknjeno in je postopek ustavilo.
5. Po določbah prvega in drugega odstavka 105.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) mora biti ob vložitvi tožbe plačana sodna taksa, in sicer najkasneje v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za plačilo sodne takse, v katerem stranko opozori na posledice neplačila. Posledica neplačila sodne takse je jasno določena v tretjem odstavku istega člena ZPP: če sodna taksa v roku ni plačana in niso podani pogoji za taksno oprostitev, odlog ali obročno plačilo, se šteje, da je vloga umaknjena.
6. Skladno s 6a. členom Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) se šteje, da je sodna taksa plačana na dan, ko je denarno nakazilo prejeto v dobro prehodnega podračuna sodišča, če ta zakon ne določa drugače. Tako se po prvem odstavku 6b. člena ZST-1 pri plačilu sodne takse prek ponudnika plačilnih storitev šteje, da je taksa plačana v roku, določenem v plačilnem nalogu iz 34. oziroma 34.a člena tega zakona, če je denarno nakazilo prejeto v dobro prehodnega podračuna sodišča v treh delovnih dneh po izteku tega roka. Vendar ta določba ZST-1 ne varuje zavezancev za plačilo sodne takse, ki so nalog za plačilo sodne takse ponudniku bančnih storitev dali po poteku petnajstdnevnega roka, ampak varuje le taksnega zavezanca, ki je ponudniku plačilnih storitev dal nalog za plačilo pravočasno, torej znotraj roka za plačilo, določenega v plačilnem nalogu, pa je plačilo iz kakršnega koli razloga prispelo na prehodni podračun sodišča šele v roku treh delovnih dni po poteku roka za plačilo.1
7. Ni sporno, da pritožnik ob vložitvi tožbe sodne takse zanjo ni plačal, zato je bil k plačilu pozvan s plačilnim nalogom (v znesku 148,00 EUR) z dne 17. 10. 2018, ki mu je bil vročen 19. 10. 2018. V njem določen 15-dnevni rok za plačilo je tako iztekel 3. 11. 2018. Ker je bila to sobota, je rok za plačilo sodne takse iztekel v ponedeljek, 5. 11. 2018. Pritožnik je bil v plačilnem nalogu opozorjen na posledice nepravočasnega plačila sodne takse. Sodišče prve stopnje je plačilo prejelo 8. 11. 2018 (izpisek na list. št. 7 v spisu).
8. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje dvakrat pozvalo pritožnika, da predloži dokaz o tem, kdaj oziroma na kateri datum je ponudniku plačilnih storitev dal nalog za plačilo sodne takse. Po prvem pozivu je predložil potrdilo ponudnika plačilnih storitev, iz katerega izhaja le, da je bila sodna taksa plačana 8. 11. 2018, na ponovni poziv sodišča pa je odgovoril le, da je ponovno prejel enako potrdilo kot že predloženo, da pa se spominja, da je nalog za plačilo podal 5. 11. 2018. 9. S tem pa pritožnik ni izkazal, da je pravočasno dal nalog za plačilo sodne takse za tožbo. Kot je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa pravilno navedlo sodišče prve stopnje, je dokazno breme glede datuma podaje naloga ponudniku plačilnih storitev za plačilo sodne takse v situaciji, kot je obravnavana, na pritožniku (ta se v pritožbi z navedenim stališčem strinja). Neutemeljeno je zato njegovo sklicevanje, da bi moralo sodišče prve stopnje v skladu z načelom iskanja materialne resnice zaradi pravilne ugotovitve dejanskega stanja samo opraviti poizvedbe, saj je pritožnik dal vse razpoložljive podatke. Plačilo sodne takse je predpostavka za obravnavanje vložene tožbe, pri tem pa so posledice prepozno plačane sodne takse enake posledicam, če ta sploh ni plačana.
10. Sodišče prve stopnje je upoštevaje vse navedeno pravilno ugotovilo, da sodna taksa za tožbo ni bila plačana v roku in tudi niso bili podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo te sodne takse, zato je tožbo pravilno štelo za umaknjeno (tretji odstavek 105.a člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1). S tem je postopek ustavljen. Zato na pravilnost ni vplivalo, da je z izpodbijanim sklepom postopek ustavilo (po drugem odstavku 34. člena ZUS-12 v zvezi z 2. točko 46. člena ZUS-13), čeprav bi moralo le ugotoviti, da se šteje tožba za umaknjeno.
11. Ker niso podani pritožbeni razlogi in ne razlogi, na katere mora paziti sodišče po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče na podlagi 76. člena ZUS-1 pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep.
12. V zadevi je odločal sodnik posameznik na podlagi prvega odstavka 366.a člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1. 1 Tako npr. Vrhovno sodišče tudi v sklepih II DoR 100/2018 z dne 7. 6. 2018 in III DoR 163/2015 z dne 10. 2. 2016. 2 Ta določa, da se postopek s sklepom ustavi, če se tožba umakne. 3 Po navedeni določbi v pripravljalnem postopku predsednik senata odloči o ustavitvi postopka zaradi umika tožbe ali sodne poravnave.