5. 6. 2019

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe Ljuba Pečeta, Maribor, ki ga zastopa Odvetniška pisarna Godič & Selaković, o. p., d. o. o., Maribor, in Odvetniške zbornice Slovenije, Ljubljana, ki jo zastopa predsednik mag. Roman Završek, Ljubljana, v postopku za preizkus ustavne pritožbe Odvetniške zbornice Slovenije, Ljubljana, ki jo zastopa predsednik mag. Roman Završek, Ljubljana, in v postopku za preizkus ustavne pritožbe Ljuba Pečeta, Maribor, ki ga zastopa Odvetniška pisarna Godič & Selaković, o. p., d. o. o., Maribor, na seji 5. junija 2019

sklenilo:

Ustavne pritožbe zoper:

– odredbo Okrožnega sodišča v Mariboru št. I Kpd 24484/2014 z dne 10. 10. 2014;

– odredbo Okrožnega sodišča v Mariboru št. V Kpd 24484/2014 z dne 23. 12. 2016;

– sklep Višjega sodišča v Mariboru št. II Kp 24484/2014 z dne 29. 6. 2017 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Mariboru št. V Kpd 24484/2014 z dne 31. 1. 2017;

– odredbo Okrožnega sodišča v Mariboru št. I Kpd 24484/2014 z dne 13. 2. 2015;

– odredbo Okrožnega sodišča v Mariboru št. V Kpd 24484/2014 z dne 25. 5. 2017;

– sklep Višjega sodišča v Mariboru št. II Kp 24484/2014 z dne 18. 1. 2018 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Mariboru št. V Kpd 24484/2014 z dne 13. 9. 2017 in

– odredbo Okrožnega sodišča v Mariboru št. V Kpd 24484/2018 z dne 15. 3. 2018

se zavržejo.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Preiskovalna sodnica Okrožnega sodišča v Mariboru je v predkazenskem postopku zoper več osumljenih zaradi suma storitve kaznivega dejanja oškodovanja upnikov po drugem odstavku 227. člena Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo, 6/16 – popr., 54/15, 38/16 in 27/17 – v nadaljevanju KZ-1) z odredbo št. I Kpd 24484/2014 z dne 10. 10. 2014 med drugim odredila preiskavo stanovanjske hiše in drugih prostorov s pritiklinami, ki jih je uporabljala Bojana Žižek. Pri preiskavi je bil zasežen računalnik, last odvetnika Ljuba Pečeta (v nadaljevanju prvi pritožnik), ki sta ga uporabljala Bojana Žižek, tedaj zaposlena v odvetniški pisarni prvega pritožnika, in prvi pritožnik. Z odredbo Okrožnega sodišča v Mariboru št. V Kpd 24484/2014 z dne 23. 12. 2016 je sodnik odredil, da izvedenec opravi preiskavo tega računalnika. Prvi pritožnik in Odvetniška zbornica Slovenije (v nadaljevanju druga pritožnica) sta na podlagi 3. točke izreka v zvezi s 60. in 61. točko obrazložitve odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-115/14, Up-218/14 z dne 21. 1. 2016 (Uradni list RS, št. 8/16, in OdlUS XXI, 20) vpogledu v podatke računalnika ugovarjala. O ugovorih je bilo odločeno s sklepom Okrožnega sodišča v Mariboru št. V Kpd 24484/2014 z dne 31. 1. 2017, in sicer je sodišče odločilo, da je bil zaseg računalnika zakonit, da se zahteva prvega pritožnika za vrnitev računalnika zavrne ter da se računalnik preišče in se elektronski podatki, na katere se nanaša predlog državnega tožilstva za zaseg, zasežejo. Zoper to odločitev sta pritožnika vložila pritožbi, ki ju je Višje sodišče v Mariboru s sklepom št. II Kp 24484/2014 z dne 29. 6. 2017 zavrnilo.

2.V istem predkazenskem postopku je preiskovalna sodnica Okrožnega sodišča v Mariboru izdala tudi odredbo št. I Kpd 24484/2014 z dne 13. 2. 2015, s katero je odredila hišno preiskavo odvetniške pisarne in stanovanjskih prostorov prvega pritožnika. Pri preiskavi so bili prvemu pritožniku zaseženi računalnik in trije mobilni telefoni. Z odredbo Okrožnega sodišča v Mariboru št. V Kpd 24484/2014 z dne 25. 5. 2017 je sodnik izvedencu odredil preiskavo teh elektronskih naprav. Pritožnika sta tudi vpogledu v te elektronske naprave ugovarjala. Okrožno sodišče v Mariboru je s sklepom št. V Kpd 24484/2014 z dne 13. 9. 2017 odločilo, da je bil zaseg računalnika zakonit, da se zahteva prvega pritožnika za vrnitev računalnika zavrne ter da se računalnik preišče in se elektronski podatki, na katere se nanaša predlog državnega tožilstva za zaseg, zasežejo. O zasegu podatkov mobilnih telefonov s tem sklepom še ni bilo odločeno. Zoper sklep sta se pritožnika pritožila. Višje sodišče v Mariboru je s sklepom št. II Kp 24484/2014 z dne 18. 1. 2018 pritožbe zavrnilo. Z odredbo Okrožnega sodišča v Mariboru št. V Kpd 24484/2018 z dne 15. 3. 2018 je sodišče ponovno odredilo preiskavo zaseženih mobilnih telefonov.

3.Zoper odredbo Okrožnega sodišča v Mariboru št. I Kpd 24484/2014 z dne 10. 10. 2014, odredbo Okrožnega sodišča v Mariboru št. V Kpd 24484/2014 z dne 23. 12. 2016, sklep Višjega sodišča v Mariboru št. II Kp 24484/2014 z dne 29. 6. 2017 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Mariboru št. V Kpd 24484/2014 z dne 31. 1. 2017 in zoper odredbo Okrožnega sodišča v Mariboru št. V Kpd 24484/2014 z dne 25. 5. 2017 sta pritožnika vložila ustavno pritožbo, ki se vodi pod št. Up-841/17. Pritožnika sta nato vložila vsak še eno ustavno pritožbo, s katerima dodatno izpodbijata odredbo Okrožnega sodišča v Mariboru št. I Kpd 24484/2014 z dne 13. 2. 2015, sklep Višjega sodišča v Mariboru št. II Kp 24484/2014 z dne 18. 1. 2018 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Mariboru št. V Kpd 24484/2014 z dne 13. 9. 2017 in odredbo Okrožnega sodišča v Mariboru št. V Kpd 24484/2018 z dne 15. 3. 2018. Pritožbi se vodita pod št. Up-617/18 in št. Up-679/18.

4.Pritožnika v ustavnih pritožbah uveljavljata kršitev 22., 29., 35. in 36. člena, prvega odstavka 37. člena in 38. člena Ustave.

V zvezi s procesno predpostavko izčrpanosti pravnih sredstev pritožnika trdita, da zoper izpodbijane akte nimata na voljo drugih pravnih sredstev. Druga pritožnica naj ne bi bila stranka kazenskega postopka, zato ji redna in izredna pravna sredstva, ki jih predvideva Zakon o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 32/12 – uradno prečiščeno besedilo, 47/13, 87/14, 66/17 in 22/19 – v nadaljevanju ZKP), naj ne bi bila na voljo. Učinkovitega rednega ali izrednega pravnega sredstva pa naj ne bi imel na voljo niti prvi pritožnik. Prvi pritožnik prilaga sklep Vrhovnega sodišča, s katerim je bila zavržena njegova zahteva za varstvo zakonitosti zoper sklep Višjega sodišča v Mariboru št. II Kp 24484/2014 z dne 29. 6. 2017 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Mariboru št. V Kpd 24484/2014 z dne 31. 1. 2017 z obrazložitvijo, da je mogoče to pravno sredstvo vložiti šele po pravnomočno končanem kazenskem postopku.

B. – I.

Glede ustavnih pritožb prvega pritožnika

6.V skladu s prvim odstavkom 51. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS) lahko Ustavno sodišče odloča o ustavni pritožbi šele, ko so izčrpana vsa pravna sredstva.

7.Iz presoje Ustavnega sodišča izhaja splošno pravilo, da zoper odredbo o hišni preiskavi ni dovoljeno neposredno vložiti ustavne pritožbe, saj ima prizadeta oseba pred tem na voljo druga pravna sredstva. Če so pri hišni preiskavi najdeni predmeti, listine ali podatki, ki jih tožilec predloži kot dokaz v (pred)kazenskem postopku, obdolženec pa meni, da je bila hišna preiskava odrejena ali izvedena v nasprotju s človekovimi pravicami ali temeljnimi svoboščinami, lahko vloži zahtevek za izločitev dokazov (drugi odstavek 18. člena v zvezi z drugim odstavkom 83. člena ZKP). Če sodišče na dokaze, ki so pridobljeni s kršitvijo človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, opre obsodilno kazensko sodbo, je podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka (8. točka prvega odstavka 371. člena ZKP), ki se lahko uveljavlja v pritožbi (1. točka prvega odstavka 370. člena ZKP) in v zahtevi za varstvo zakonitosti zoper sodbo (2. točka prvega odstavka 420. člena ZKP). V primerih, ko zatrjevana protiustavnost ne posega v sam potek kazenskega postopka oziroma ne vpliva na njegov izid, pa lahko pritožnik protipravnost ravnanja preiskovalnega sodnika ali policije uveljavlja v civilnem postopku z zahtevkom za povrnitev materialne ali nematerialne škode. Šele če nobeno od navedenih pravnih sredstev ni uspešno, lahko prizadeta oseba pri Ustavnem sodišču ob pogojih, ki jih določa ZUstS, vloži ustavno pritožbo.[1] Enako velja glede ustavne pritožbe zoper odredbo o zasegu in preiskavi elektronske naprave.

8.V zadevi št. U-I-115/14, Up-218/14 je Ustavno sodišče od tega pravila izjemoma odstopilo. V navedeni zadevi so zoper odredbe o hišnih preiskavah in preiskavah elektronskih naprav ustavno pritožbo vložili odvetniki in druga pritožnica. Druga pritožnica je vložila tudi pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti ZKP in Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 18/93, 24/01, 54/08, 35/09, 97/14 in 46/16 – v nadaljevanju ZOdv), med drugim zaradi odsotnosti učinkovitega pravnega sredstva in sodnega varstva zoper preiskovalna dejanja pri odvetnikih. Ustavno sodišče je pri presoji izčrpanosti pravnih sredstev v navedeni zadevi upoštevalo, da pritožniki niso bili stranke kazenskega postopka, zaradi katerega so bile izdane sodne odredbe. Poleg tega je dalo poseben poudarek zaupnemu razmerju med odvetnikom in njegovimi strankami. Navedlo je, da je varstvo tega zaupnega razmerja odvetnikova pravna in deontološka dolžnost ter da pomeni razkritje podatkov, ki spadajo v to zaupno razmerje, poseg v pravice zasebnosti odvetnika in njegovih strank. Ker imajo taki posegi nepopravljive posledice, je Ustavno sodišče menilo, da bi morala zakonska ureditev, če je to mogoče, predvideti učinkovita pravna sredstva, ki bi lahko posege preprečila. Obstoj takih pravnih sredstev pa je bilo tudi eno od osrednjih vprašanj o glavni stvari. Upoštevaje te okoliščine je Ustavno sodišče štelo, da je procesna predpostavka iz prvega odstavka 51. člena ZUstS izpolnjena.[2]

9.Ustavno sodišče je nato dne 21. 1. 2016 v zadevi št. U-I-115/14, Up-218/14 izdalo odločbo, s katero je ugotovilo, da sta ZKP in ZOdv v neskladju s 23., 25., 35., 36. in 37. členom Ustave. Med drugim je presodilo, da zakonska ureditev odvetnikom ne zagotavlja učinkovitega pravnega sredstva zoper sodne odredbe, na podlagi katerih se izvajajo preiskovalna dejanja pri odvetnikih, prav tako pa tudi ne sodnega nadzora nad odločitvijo policije o vpogledu, zasegu in preiskavi podatkov. Ustavno sodišče je do odprave ugotovljenih protiustavnosti vzpostavilo prehodno ureditev, po kateri morajo biti o preiskovalnih dejanjih pri odvetniku obveščeni odvetnik, katerega prostori oziroma elektronske naprave se preiskujejo, njegov odvetnik in predstavnik druge pritožnice. Odvetnik ima pravico, predstavnik druge pritožnice pa dolžnost biti navzoč pri preiskavi. Oba imata ob izvedbi preiskovalnega dejanja pravico ustno zahtevati varstvo pred vpogledom in razkritjem podatkov, ki so varovani z odvetniško zasebnostjo. Če vpogledu v posamezne listine ali elektronske naprave ugovarjata, se ti predmeti zavarujejo, o njihovem zasegu pa nato z obrazloženim sklepom odloči sodnik, ki v zadevi ne opravlja preiskave, po tem, ko zasliši odvetnika, predstavnika druge pritožnice in osebo, ki je izvajala preiskovalno dejanje. Sodnik lahko zaradi odločitve o pregledu in zasegu podatkov pregled elektronske naprave izvede s pomočjo izvedenca. Zoper sklep sodnika o zasegu je dovoljeno vložiti pritožbo, ki zadrži izvršitev zasega.[3] Namen ugovora in pritožbe je dvojen. Po eni strani zagotavljata, da se preiskovalci ne seznanijo s podatki, ki so v neposredni zvezi z zaupnim razmerjem med obdolženo osebo in njenim zagovornikom v kazenskem postopku, ter s podatki, s katerimi seznanitev ni nujno potrebna za dosego ciljev preiskave.[4] Po drugi strani pa je pritožba namenjena tudi preizkusu zakonitosti in ustavne skladnosti odredbe, s katero se je preiskovalno dejanje odredilo.[5]

10.V obravnavani zadevi je prvi pritožnik pravni sredstvi, ki ju je Ustavno sodišče vzpostavilo z odločbo št. U-I-115/14, Up-218/14, glede vpogleda v podatke obeh računalnikov izčrpal. Pritožnik je vpogledu podatkov ugovarjal, zoper vsakega od sklepov sodišča o zasegu pa je vložil tudi pritožbo.

11.Zastavlja se vprašanje, ali je s tem procesna predpostavka iz prvega odstavka 51. člena ZUstS izpolnjena ali pa mora prvi pritožnik pred vložitvijo ustavne pritožbe izčrpati tudi pravna sredstva, navedena v 7. točki obrazložitve.

12.V času odločanja o sprejemu ustavne pritožbe v zadevi št. U-I-115/14, Up-218/14 Ustavno sodišče od pritožnikov ni moglo zahtevati, da pred vložitvijo ustavne pritožbe izčrpajo tudi ta pravna sredstva. Kot navedeno namreč pritožniki tedaj niso imeli na razpolago nobenega pravnega sredstva, s katerim bi lahko preprečili neutemeljene posege v zasebnost, čeprav bi tako pravno sredstvo glede na pomen odvetniške zasebnosti morali imeti. Poleg tega je bilo v zadevi št. U-I-115/14, Up-218/14 vprašanje obstoja učinkovitega pravnega sredstva tudi eno od osrednjih vprašanj o glavni stvari. Po tem, ko je Ustavno sodišče z odločbo v tej zadevi zaradi odsotnosti učinkovitih pravnih sredstev ugotovilo neskladnost zakonske ureditve z Ustavo in do odprave ugotovljene protiustavnosti odvetnikom omogočilo vložitev posebnih suspenzivnih pravnih sredstev, pa ni več razloga, da bi za odvetnike veljalo drugačno pravilo glede izčrpanja pravnih sredstev, navedenih v 7. točki obrazložitve, kot velja za vse druge pritožnike.

13.Navedeno pomeni, da morajo odvetniki po izčrpanju pravnih sredstev zoper odredbo o hišni preiskavi ali odredbo o preiskavi elektronskih naprav, ki izhajata iz 60.–62. točke obrazložitve odločbe št. U-I-115/14, Up-218/14, in pred vložitvijo ustavne pritožbe izčrpati tudi vsa pravna sredstva, ki jih morajo po ustaljeni presoji Ustavnega sodišča pred vložitvijo ustavne pritožbe izčrpati vsi drugi posamezniki. Ta pravna sredstva sicer, drugače kot pravni sredstvi, ki ju je Ustavno sodišče vzpostavilo z odločbo št. U-I-115/14, Up-218/14, niso suspenzivna, vendar pa procesna predpostavka iz prvega odstavka 51. člena ZUstS ne pomeni zgolj zahteve po izčrpanju suspenzivnih pravnih sredstev, temveč pomeni zahtevo po izčrpanju vseh razpoložljivih in dovolj učinkovitih pravnih sredstev.

14.V obravnavani zadevi torej zoper izpodbijane odredbe in sklepe vsa pravna sredstva še niso izčrpana. Glede odredbe št. V Kpd 24484/2018 z dne 15. 3. 2018, s katero je sodišče odredilo izvedencu pregled treh mobilnih telefonov, ki so bili zaseženi na podlagi odredbe Okrožnega sodišča v Mariboru št. I Kpd 24484/2014 z dne 13. 2. 2015, pa ni izčrpana niti pritožba, ki jo je Ustavno sodišče vzpostavilo z odločbo št. U-I-115/14, Up-218/14, saj sodišče o zasegu podatkov mobilnih telefonov še ni odločilo.

15.Glede na navedeno je Ustavno sodišče ustavni pritožbi prvega pritožnika na podlagi pete alineje prvega odstavka 55.b člena ZUstS zavrglo.

B. – II.

Glede ustavnih pritožb druge pritožnice

16.V skladu s prvim odstavkom 50. člena in šesto alinejo prvega odstavka 55.b člena ZUstS je upravičena oseba za vložitev ustavne pritožbe tisti, ki zatrjuje, da mu je bila z izpodbijanim aktom, s katerim je bilo odločeno o njegovi pravici, obveznosti ali pravni koristi, kršena njegova človekova pravica ali temeljna svoboščina.[6]

17.Ustavno sodišče je o vprašanju aktivne legitimacije druge pritožnice za vložitev ustavne pritožbe zoper pravne akte, ki so izdani v zvezi s preiskovalnimi dejanji pri odvetniku, že odločalo v zadevi št. U-I-115/14, Up-218/14. V tej zadevi je druga pritožnica zatrjevala, da so izpodbijane odredbe o hišnih preiskavah pri odvetnikih na podlagi ureditve 8. člena ZOdv njenemu predstavniku nalagale navzočnost pri preiskavi odvetniških pisarn zaradi izvrševanja pomembne obveznosti preprečitve kršitev človekovih pravic, hkrati pa naj ji ne bi bilo omogočeno to obveznost v skladu s spoštovanjem človekovih pravic tudi opraviti. Ustavno sodišče je – z namenom, da presodi, ali drugi pritožnici res ni omogočeno ustrezno varstvo pravice do zasebnosti odvetnikov in njihovih strank – v navedeni zadevi drugi pritožnici priznalo aktivno legitimacijo za vložitev ustavne pritožbe.[7]

18.Kot je bilo pojasnjeno v 9. točki obrazložitve, je nato Ustavno sodišče z odločbo v navedeni zadevi ugotovilo, da zakonodajalec ni zagotovil ravni varstva odvetniške zasebnosti, ki jo zahtevajo 23., 25. in 35.–37. člen Ustave, in je do odprave ugotovljenih protiustavnosti vzpostavilo ustrezne mehanizme za varstvo odvetniške zasebnosti. Ti mehanizmi pa – četudi jih lahko sproži tudi predstavnik druge pritožnice – niso namenjeni varstvu ustavnih pravic druge pritožnice, temveč varstvu ustavnih pravic odvetnika in njegovih strank. Iz odločbe št. U-I-115/14, Up-218/14 jasno izhaja, da predstavnik druge pritožnice v postopku izvajanja preiskovalnih dejanj pri odvetnikih nastopa kot varuh odvetniške zasebnosti, ne pa morda kot varuh druge pritožnice. Obveznost predstavnika druge pritožnice, da je navzoč pri opravljanju preiskovalnih dejanj pri odvetniku, ter njegova pravica, da ugovarja vpogledu v podatke in da zoper odločitev sodišča o zasegu vloži pritožbo, torej niso ustavne pravice druge pritožnice, temveč so ustavne pravice odvetnika in njegovih strank. To pa pomeni, da druga pritožnica ni upravičena oseba za vložitev ustavne pritožbe zoper akte, izdane na podlagi 60.–62. točke obrazložitve odločbe št. U-I-115/14, Up-218/14.

19.Glede na navedeno je Ustavno sodišče ustavni pritožbi druge pritožnice na podlagi šeste alineje prvega odstavka 55.b člena ZUstS zavrglo.

C.

20.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi pete in šeste alineje prvega odstavka 55.b člena ZUstS ter tretje alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11 in 70/17) v sestavi: podpredsednica dr. Etelka Korpič – Horvat ter sodnici in sodniki dr. Matej Accetto, DDr. Klemen Jaklič, dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sodnik dr. Rajko Knez in sodnica dr. Dunja Jadek Pensa sta bila pri odločanju o teh zadevah izločena. Ustavno sodišče je sklep sprejelo soglasno.

dr. Etelka Korpič – Horvat

Podpredsednica

[1]Glej sklep Ustavnega sodišča št. Up-292/96 z dne 17. 2. 1999, 7. točka obrazložitve, in št. Up-27/02 z dne 25. 9. 2002, 8. in 9. točka obrazložitve. Glej tudi odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-190/00 z dne 13. 2. 2003 (Uradni list RS, št. 21/03, in OdlUS XII, 7), 6. točka obrazložitve.

[2]Glej sklep Ustavnega sodišča št. U-I-115/14, Up-218/14 z dne 9. 10. 2014, 14. točka obrazložitve.

[3]Glej odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-115/14, Up-218/14, 60.–63. točka obrazložitve.

[4]Glej prav tam, predvsem 42., 51. in 52. točka obrazložitve.

[5]Ustavno sodišče je v 62. točki obrazložitve odločbe št. U-I-115/14, Up-218/14 navedlo, da lahko v pritožbi zoper sklep o zasegu odvetnik in predstavnik druge pritožnice, ki sta ugovarjala vpogledu v listine oziroma elektronske naprave in njihovemu zasegu zaradi zavarovanja odvetniške zasebnosti, uveljavljata tudi protiustavnost ali nezakonitost sodne odredbe, s katero je bilo odrejeno preiskovalno dejanje. V zvezi s tem glej tudi 64. točko obrazložitve navedene odločbe.

[6]Tako npr. sklep Ustavnega sodišča št. U-I-157/16, Up-729/16, Up-55/17 z dne 19. 4. 2018 (Uradni list RS, št. 32/18), 17. točka obrazložitve.

[7]Glej sklep Ustavnega sodišča št. U-I-115/14, Up-218/14, 15. točka obrazložitve.

[8]Glej odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-115/14, Up-218/14, predvsem 51. točka obrazložitve.