Jedro

Odstop terjatve je razpolagalni pravni posel obligacijskega prava, ki neposredno učinkuje na premoženjsko pravico, kar pomeni, da ima sklenitev takega posla takojšen učinek na prenos te premoženjske pravice s cedenta na cesionarja.

začetek stečajnega postopka - plačilo računa - odstop terjatve (cesija) - izpolnitveni upravičenec

Izrek

I. Reviziji se ugodi in se sodba sodišča druge stopnje spremeni tako, da se pritožbi tožnice ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se ugodi tožbenemu zahtevku, da je toženka dolžna tožnici plačati 41.834,89 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 27. 11. 2017. II. Toženka mora v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti tožnici njene stroške celotnega postopka v znesku 9.595,53 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za plačilo.

Obrazložitev

**Dosedanji tek postopka**

1. Sodišče prve stopnje je razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 112957/2017 z dne 29. 11. 2017 in zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo 115-ih računov, ki jih je sicer stranska intervenientka A. d. o. o. izstavila toženki, ta pa naj bi terjatve do A. d. o. o. odstopila tožnici.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnice zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Na predlog tožnice je Vrhovno sodišče Republike Slovenije s sklepom III DoR 24/2021 z dne 13. 4. 2021 dopustilo revizijo glede vprašanja, ali je bila tožena stranka ob začetku stečajnega postopka nad A., d. o. o., odstopljene terjatve dolžna poravnati tožeči stranki ali stečajnemu dolžniku.

4. Tožnica je v zakonskem roku vložila revizijo, v kateri je uveljavljala revizijska razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka glede dopuščenega revizijskega vprašanja. Vrhovnemu sodišču je predlagala, da reviziji ugodi ter spremeni sodbi sodišč druge in prve stopnje. Podredno temu pa, da sodbi sodišč nižjih stopenj razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Priglasila je stroške revizijskega postopka.

5. Toženka in stranska intervenienta so na revizijo odgovorili in predlagali njeno zavrnitev. Priglasili so stroške vsak svojega odgovora na revizijo.

**Relevantno dejansko stanje**

6. Odločilne dejanske ugotovitve sodišč prve in druge stopnje, na katere je Vrhovno sodišče vezano (tretji odstavek 370. člena ZPP), so: – stranski intervenient A. d. o. o. (A) je toženki dobavljal krmila in imel iz tega naslova do nje terjatve; – tožnica je tudi poslovala s A.; dobavljala ji je blago, potrebno za proizvodni proces; – terjatve (že dospele in bodoče) iz naslova dobav krmil kupcem je A. odstopil tožnici s Pogodbo o odstopu terjatev v zavarovanje z dne 10. 4. 2017; – na podlagi posojilne pogodbe z dne 13. 4. 2017 sta se tožnica kot posojilodajalka oz. upnica (cesionar) in A. kot posojilojemalec oz. dolžnik (cedent) 14. 4. 2017 s Sporazumom o odstopu terjatve v zavarovanje (fiduciarna cesija) sporazumela, da se terjatev iz posojilne pogodbe zavaruje z odstopom vseh sedanjih in tudi bodočih terjatev dolžnika (cedenta) do kupcev; – 30. 5. 2017 je A. toženko obvestila, da je 10. 4. 2017 odstopila svoje terjatve tožnici; – v izvršilnem postopku (upnik B. d. o. o. (B.)) proti A. je bil dolžnikovemu dolžniku (toženki) 9. 6. 2017 vročen sklep o rubežu denarnih terjatev z dne 5. 6. 2017 v korist upnika B. (med drugim terjatve A. do toženke); – Sporazum o odstopu terjatev je bil sklenjen (oziroma potrjen) v notarskem zapisu dne 20. 6. 2017; – stečajni postopek nad A. je bil začet 5. 3. 2018. **Razlogi sodišč prve in druge stopnje**

7. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek. Ugotovilo je, da so bile terjatve, ki jih tožnica vtožuje v tem sporu (in so predmet notarskega zapisa), zarubljene v korist B. s sklepom o rubežu I 69/2017 z dne 5. 6. 2017. Ker je bil z dnem vročitve tega sklepa dolžnikovemu dolžniku (toženki), kar se je zgodilo 9. 6. 2017, opravljen rubež terjatev v skladu z določbo 107. člena ZIZ, je bilo dolžnikovemu dolžniku (toženki) prepovedano poravnati terjatve, dolžniku (A.) pa med drugim prepovedano s terjatvami kakorkoli razpolagati. S kasnejšim zapisom Sporazuma o odstopu terjatve v obliki notarskega zapisa (20. 6. 2017), predmet katerega je bil ravno odstop teh (predhodno zarubljenih) terjatev, sta stranki (A. in tožnica) kršili kogentno zakonsko določilo; zato je Sporazum delno ničen v skladu s prvim odstavkom 86. člena OZ. Posledično ni prišlo do veljavnega odstopa vtoževanih terjatev tožnici.

8. Sodišče druge stopnje je potrdilo sodbo sodišča prve stopnje in pritrdilo njenim razlogom.

**Obseg revizijskega preizkusa**

9. Po določbi 371. člena ZPP revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu in glede tistih konkretnih pravnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena. Vrhovno sodišče se zato ni opredeljevalo do revizijskih očitkov o bistvenih kršitvah določb pravdnega postopka.

**Presoja revizije**

10. Revizija je utemeljena.

11. Odstop terjatve v zavarovanje (fiduciarna cesija), ki je relevanten v konkretnem primeru, je po prvem odstavku 207. člena SPZ oblika zavarovanja terjatve, pri kateri odstopnik (cedent) odstopi terjatev prevzemniku (cesionarju). Odstop terjatve je razpolagalni pravni posel obligacijskega prava, ki neposredno učinkuje na premoženjsko pravico, kar pomeni, da ima sklenitev takega posla takojšen učinek na prenos te premoženjske pravice s cedenta na cesionarja.1

12. V obravnavanem primeru navedeno pomeni, da je s Pogodbo o odstopu terjatev v zavarovanje z dne 10. 4. 2017 terjatev drugega stranskega intervenienta (A.) do toženke tega dne prešla iz njegove premoženjske sfere. Zato prvi stranski intervenient kot upnik (B.) na podlagi sklepa o rubežu z dne 5. 6. 2017 ni mogel na spornih terjatvah pridobiti zastavne pravice v smislu tretjega odstavka 107. člena ZIZ, saj te terjatve tedaj niso bile v pravni sferi toženke. Sklep o rubežu se torej na te terjatve ni mogel nanašati.

13. Tega v ničemer ne spremeni okoliščina, da ob izdaji in nato vročitvi sklepa o rubežu odstop terjatev ni bil sklenjen v obliki notarskega zapisa (tretji odstavek 209. člena SPZ). Namen obličnosti je namreč preprečevanje zlorabe, povezane z negotovostjo glede datuma izvedbe transakcije, pri čemer pa nevarnost ne obstaja tedaj, ko je fiduciarna cesija naznanjena dolžniku odstopljene terjatve,2 kar se je v konkretnem primeru zgodilo 30. 5. 2017, ko je bila toženka (dolžnikov dolžnik) o prenosu terjatev tudi obveščena.

14. Notarski zapis kot oblika sporazuma o odstopu terjatve v zavarovanje je pomembna zlasti za primer plačilne nesposobnosti cedenta. Po drugem odstavku 209. člena SPZ se namreč v primeru plačilne nesposobnosti cedenta smiselno uporabljajo določila 206. člena tega zakona samo, če je sporazum o odstopu terjatve v zavarovanje sklenjen v obliki notarskega zapisa. V zadevno relevantnem drugem odstavku 206. člena SPZ pa je določeno, da ima fiduciar (cesionar pri fiduciarni cesiji) ob stečaju ali prisilni poravnavi prenosnika na fiduciarno preneseni premičnini (terjatvi pri fiduciarni cesiji) ločitveno pravico.

15. Ob začetku stečajnega postopka nad A. (cedent) 5. 3. 2018 se je odstopljena terjatev na podlagi zakona avtomatično vrnila v cedentovo premoženjsko sfero; tožnica (cesionar) pa je, ker je tedaj že razpolagala s sporazumom o odstopu terjatve v obliki notarskega zapisa z dne 20. 6. 2017, na terjatvah pridobila ločitveno pravico (drugi odstavek 209. člena v zvezi z drugim odstavkom 206. člena SPZ).

16. Ker ob izdaji sklepa o rubežu (5. 6. 2017) po 107. členu ZIZ sporne terjatve niso bile v premoženjski sferi A. in ker se sklep o rubežu nanje potemtakem ni mogel nanašati, tožnica in A. dne 20. 6. 2017, ko sta sporazum o odstopu terjatev sklenili (oziroma potrdili) v obliki notarskega zapisa, nista kršili določbe prepovedi razpolaganja iz prvega odstavka 107. člena ZIZ, ki določa, da sodišče s sklepom, s katerim dovoli rubež denarne terjatve (sklep o rubežu), prepove dolžnikovemu dolžniku poravnati terjatev dolžniku; dolžniku pa prepove terjatev izterjati, in sicer tudi iz zastave, ki je bila dana v njeno zavarovanje, ali kako drugače z njo razpolagati. Zato sta sodišči nižjih stopenj zmotno presodili, da je sporazum z dne 20. 6. 2017 delno ničen zaradi kršitve prisilnega predpisa v smislu prvega odstavka 86. člena OZ. Ne glede na to pa pri notarskem zapisu z dne 20. 6. 2017 ne gre za sklenitev novega pravnega posla, pač pa sta stranki poslu z dne 10. 4. 2017 dali dodatno kvaliteto (v obliki notarskega zapisa) in posledično za posel z dne 10. 4. 2017 določili, da „preneha veljati“.3

17. Tožnica je torej ob stečaju nad A. pridobila ločitvene pravice na spornih terjatvah, za katere so v 282. členu ZFPPIPP določena posebna pravila glede njihovega zunajsodnega uveljavljanja. Ločitveni upnik tudi po začetku stečajnega postopka obdrži pravico opraviti zunajsodno prodajo premoženja, ki je predmet ločitvene pravice, zaradi plačila terjatve, če ima po splošnih pravilih, ki se uporabljajo za njegovo ločitveno pravico, pravico opraviti zunajsodno prodajo premoženja (prvi odstavek 282. člena ZFPPIPP). Pravice in zavarovane terjatve mu v stečajnem postopku tudi ni treba prijaviti (prim. drugi odstavek 282. člena ZFPPIPP).

18. V konkretnem primeru so predmet ločitvene pravice tožeče stranke terjatve, ki jih uveljavlja v tej pravdi. Dopustnost izvensodnega uveljavljanja ločitvenih pravic zaradi plačila terjatev, zavarovanih s temi pravicami (282. člen ZFPPIPP), v okoliščinah konkretnega primera pomeni, da tožnici kot ločitveni upnici svojih terjatev ni bilo treba uveljavljati v stečajem postopku nad A. Zato je toženka dolžna svoje obveznosti poravnati neposredno tožeči stranki in ne stečajnemu dolžniku (A.). S tem je revizijsko sodišče odgovorilo na vprašanje, glede katerega je bila revizija dopuščena.

19. Sodišči druge in prve stopnje sta zmotno uporabili materialno pravo. Ker obstoj in višina terjatve med pravdnima strankama v predmetnem postopku ni bila sporna, saj je toženka obstoj dolga do A. izrecno priznala v vlogi z dne 8. 10. 2018 (tč. 14), je Vrhovno sodišče na temelju prvega odstavka 380. člena ZPP reviziji ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je pritožbi tožnice ugodilo in posledično spremenilo prvostopenjsko sodbo ter tožbenemu zahtevku ugodilo (I. točka izreka).

20. Odločitev o stroških celotnega postopka temelji na drugem odstavku 165. člena, na 154. členu in na 155. členu ZPP. Revizijsko sodišče je zaradi razveljavitve izpodbijanih odločb (I. točka izreka tega sklepa) stroške celotnega postopka odmerilo povsem na novo (II. točka izreka tega sklepa). Stroški postopka so odmerjeni v skladu z Odvetniško tarifo (OT) (z vrednostjo točke 0,459 EUR za procesna dejanja pred 6. 4. 2019 in z vrednostjo točke 0,60 EUR za procesna dejanja po 6. 4. 2019) ter predloženimi stroškovniki.

21. Tožnica je za postopek pred sodiščem prve stopnje upravičena do 5.393,73 EUR (800 točk za tožbo, 800 točk za prvo pripravljalno vlogo, 600 točk za drugo pripravljalno vlogo, 800 točk za prvi pripravljalni narok, po 400 točk za vsakega od štirih naslednjih pripravljalnih narokov, po 60 točk za odsotnost iz pisarne in 18,50 EUR potnih stroškov za vsak opravljen narok, 1.245,62 EUR za izvedenca, 35,40 EUR pavšala za izdatke, 22 % DDV in 895,00 EUR za sodno takso). Ostale vložene pripravljalne vloge so bile za odločitev o tožbenem zahtevku nepotrebne, zato do stroškov za njihovo sestavo tožnica ni upravičena.

22. Tožnica je za postopek pred sodiščem druge stopnje upravičena do 1.685,64 EUR (1.000 točk za pritožbo, 20 točk pavšala za izdatke, 22 % DDV in 939,00 EUR za sodno takso).

23. Tožnica je za postopek z revizijo upravičena do 2.516,16 EUR (1.000 točk za predlog za dopustitev revizije, 700 točk za revizijo, 27 točk pavšala za izdatke, 22 % DDV in 1.252,00 EUR za sodno takso).

24. Skupaj tožnici za celoten postopek pripada 9.595,53 EUR pravdnih stroškov, ki ji jih mora po načelu uspeha povrniti toženka.

25. Odločitev je bila sprejeta soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

1 Prim. M. Juhart, Cesija, Gospodarski vestnik, Ljubljana 1996, str. 25-26. 2 Gl. M. Juhart, Obligacijski zakonik s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2003, druga knjiga, str. 606-607. 3 Ker sta sodišči druge in prve stopnje zmotno presodili pomen 107. člena ZIZ glede na uveljavljano ničnost, iz razlogov, ki so pojasnjeni v tej sodbi, so nepravilni tudi njuni razlogi, s katerimi sta zavrnili tožničino sklicevanje na uporabljivost argumentov iz sodbe VSC I Cpg 92/2019 z dne 18. 9. 2019, izdane v bistveno enakih okoliščinah.