Jedro

Sodišče je pravilno ugotovilo, da tožnik ni dokazal obstoja vzročne zveze med zatrjevanim protipravnim ravnanjem toženca in škodno posledico, zato je tožbeni zahtevek utemeljeno zavrnilo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika, da mu je toženec dolžan plačati odškodnino za premoženjsko in nepremoženjsko škodo v višini 3.580,06 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi. Zavrnilo je tudi tožbeni zahtevek toženca iz nasprotne tožbe, da mu je tožnik dolžan plačati odškodnino za nepremoženjsko škodo v višini 2.100,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 12. 2011 dalje do plačila. Sodišče je še razsodilo, da vsaka pravdna stranka krije svoje stroške postopka. Sodišče je ugotovilo, da tožnik ni dokazal, da je dobil poškodbe, za katero zahteva odškodnino, na način, kot je to zatrjeval in sicer, da ga je toženec prijel za vrat, ga porinil na mizo med kozarce, ki so se razbili, pri tem pa se je tožnik porezal po obrazu. Sodišče ugotavlja, da teh dejstev niso potrdile priče, pa tudi tožnik je v ovadbi navajal drugačna dejstva. Tudi izvedenec (travmatolog) je pojasnil, da poškodba ni mogla nastati na način, kot jo zatrjuje tožnik. Ker tožnik ni dokazal vzročne zveze med zatrjevanim protipravnim ravnanjem toženca in škodno posledico, je sodišče tožbeni zahtevek zavrnilo. Sodišče je zavrnilo tudi tožbeni zahtevek toženca iz nasprotne tožbe, ker je ugotovilo, da toženec ni dokazal vzročne zveze med protipravnim ravnanjem tožnika in škodno posledico.

2. Tožnik vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo dejansko stanje. Tožnik v pritožbi podrobno izpodbija dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, do katerih se bo pritožbeno sodišče opredelilo v nadaljevanju obrazložitve, zato te pritožbene navedbe ne povzema. Tožnik očita sodišču, da neutemeljeno ni dopustilo dokaza z drugim izvedencem medicinske stroke, da se ni opredelilo do fotografij, da ni opravilo ogleda kraja škodnega dogodka in da se ni opredelilo do dopolnitve izvedenskega mnenja forenzika. Sodišče je zato po mnenju tožnika kršilo 8. in 14. točki 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Tožnik je bil ob škodnem dogodku v strahu, zato je upravičen do odškodnine za strah, bil pa je tudi v strahu za izid zdravljenja.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje ni storilo formalnih kršitev postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). Tudi procesne kršitve, ki jih zatrjuje pritožba niso izkazane, ker se je sodišče v obrazložitvi sodbe opredelilo do fotografij, ko je dokazno ocenilo ugotovitev izvedenca medicinske stroke1, kot tudi do dopolnitve izvedenskega mnenja forenzika2. V izvedenskem mnenju ni nasprotij ali pomanjkljivosti (primerjaj s tretjim odstavkom 254. člena ZPP), zaradi katerega bi nastal utemeljen dvom o pravilnosti podanega mnenja, tudi ob upoštevanju pritožbenih navedb, ki so v tem delu neprepričljive (glede dinamike gibanja, udarca s topim predmetom, tangencialnega udarca in glede obsega poškodbe na licu tožnika), zato sodišče utemeljeno ni sledilo tožnikovemu dokaznemu predlogu, da se postavi nov izvedenec medicinske stroke. Izvedba dokaza z ogledom zatrjevanega škodnega dogodka ni bila potrebna, pritožba pa tudi ne pojasni, v čem bi bilo dejansko stanje drugače ugotovljeno, če bi sodišče ta dokaz izvedlo. Sodišče je popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje, kar bo pojasnjeno v nadaljevanju, pravilno je tudi uporabilo materialno pravo.

5. Tožnik zatrjuje, da so iz fotografij mize in tal, ki so bile posnete po škodnem dogodku, vidni deli razbitega kozarca na mizi in to na mestu, kjer je tožnik sedel. Fotografije obraza tožnika naj bi dokazovale, da je imel tožnik poškodovano levo lice in da naj bi rana potekala po sredini lica v ravni črti od oči proti bradi v dolžini 6 cm. Zmotna je trditev tožnika, da fotografije dokazujejo, da je tožnik utrpel vreznino na licu na način, kot ga zatrjuje in sicer, da je toženec potisnil njegovo glavo od zadaj v smeri mize, zato je z licem oziroma glavo zadel rob kozarca, s tem, da se glava, ko je zadela rob kozarca, ni gibala navpično navzdol, temveč pod kotom, saj se ob pritisku glave navzdol premakne najprej trup od pasu navzgor. Te tožnikove trditve je izključil izvedenec medicinske stroke, ki je prepričljivo pojasnil, da iz zdravstvene dokumentacije izhaja, da je tožnik ob zatrjevanem dogodku dobil rano in prasko, kar potrjujejo tudi fotografije. V zdravstveni dokumentaciji je zabeležena diagnoza, da je tožnik dobil udarnina rane na levem licu in odrgnino na levem licu. Iz zdravstvene dokumentacije še izhaja, da rana ne sega v podkožje. Koža je poškodovana in prekinjena v dolžini 1 cm, ki se je nadaljevala v povrhnjo prasko, v smeri proti ustnem kotu. Izvedenec je v mnenju in na zaslišanju potrdil, da do poškodbe ni prišlo na način, kot jo zatrjuje tožnik. Glede na opisane poškodbe, je po mnenju izvedenca do poškodbe prišlo zaradi udarca s pestjo ali komolcem med prerivanjem pravdnih strank, saj tudi karakter poškodbe ne ustreza ureznini. Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da v primeru, če bi tožnik z obrazom udaril ob kozarec, ki bi se zaradi te sile razbil, bi bile tožnikove poškodbe na obrazu bistveno hujše, saj izvedenec ugotavlja, da bi tožnik v tem primeru imel več ureznin na obrazu, ki bi bile globlje in tudi poškodba bi bila obsežnejša. Izvedenec je še pojasnil, da poškodba tožnika na fotografijah ni ureznina. Pravilne so ugotovitve, da je kirurg rano tožnika videl v živo, tako jo je tudi opisal v zdravstveni dokumentaciji. Iz zdravstvene dokumentacije izhaja, da je tožnika udarila znana oseba v predel lica in ne, da je poškodba nastala zaradi udarca ob kozarec, ki se je razbil, ker je toženec tožnikovo glavo potisnil proti mizi. Dodatne poškodbe (udarnine), ki jih je ugotovil izvedenec, ne vzbujajo nobenega dvoma, da je kirurg pravilno zapisal izjavo tožnika o nastanku poškodbe. Tožnikove trditve, da do poškodbe ni moglo priti zaradi udarca ali med valjanjem, že iz teh razlogov niso dokazane. Sodišče se pri odločitvi ni oprlo na izpoved toženca, upoštevalo pa je kazensko ovadbo, v kateri je opis škodnega dogodka, kot ga je dal tožnik, kar sta potrdila policista in na podlagi katere je bil zoper toženca izdan sodni opomin zaradi ogrožanja varnosti, v kateri je tožnik opisal škodni dogodek drugače, kot ga zatrjuje v tem postopku.

6. Pritožba protispisno zatrjuje, da sodišče ni upoštevalo dopolnitve izvedenskega mnenja forenzika, ki naj bi potrjevale, da se pravdni stranki nista valjali po tleh. Prav nasprotno. Izvedenec je pojasnil, da je od škodnega dogodka preteklo že dve leti in pol, zato je glede na vrsto oblačila, zelo majhna verjetnost, da bi se na jakni našli delčki stekla oziroma da bi bila jakna zaradi stekla poškodovana. Izvedenec je pojasnil, da na jakni sicer ni našel nobenih sledi oziroma madeža polite pijače, pri tem pa dodal, da je jakna narejena iz tehnične tkanine, ki slabo omogoča sprijetje majhnih delčkov stekla s takšno tkanino in da je zelo majhna verjetnost, da bi se jakna poškodovala zaradi njih. Okoliščina, da na jakni izvedenec ni našel sledov vina, glede na ostale dokaze, na podlagi katerih zatrjevani opis škodnega dogodka tožnika, ni bil dokazan, ne more spremeniti pravilne dokazne ocene sodišča prve stopnje. Enako velja za izjavo M. B. glede razbitin in krvi v prostoru škodnega dogodka in glede izjav toženca, ki jih je ta priča slišala naslednji dan v gostilni.

7. Sodišče je pravilno ugotovilo, da tožnik ni dokazal obstoja vzročne zveze med zatrjevanim protipravnim ravnanjem toženca in škodno posledico, zato je tožbeni zahtevek utemeljeno zavrnilo. Poškodbe pri tožniku niso povzročile nobenega strahu za izid zdravljenja, pa tudi škodni dogodek glede na ravnanja pravdnih strank, ne utemeljuje priznanja odškodnine za (primarni) strah.

8. Pritožbeni razlogi niso utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

9. Tožnik s pritožbo ni uspel, zato krije sam svoje stroške pritožbenega postopka. S tem, ko je bila pritožba zavrnjena, je bil zavrnjen tudi njegov zahtevek za povrnitev pritožbenih stroškov, zato je poseben izrek v tem delu odpadel. 1 Glej 25. tč. stran 14 obrazložitve sodbe. 2 Glej 27. tč str. 14-15 obrazložitve sodbe.