Jedro

Ob pritožbeno neizpodbijanem in istega dne izdanem sklepu o ustavitvi postopka zardi umika izvršilnega predloga, umik pa je nepreklicen, sodišče ni imelo več podlage meritorno odločati o utemeljenosti ugovora dolžnika.

Izrek

Pritožbi upnice se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v I. točki izreka razveljavi.

V preostalem delu se pritožba upnice zavrne in v še izpodbijanem delu (tč. III izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Upnica sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom v točki I. delno ugodilo dolžnikovemu ugovoru zoper sklep o izvršbi z dne 17.8.2006, opr. št. In 05/73-8 in citirani sklep razveljavilo v delu, v katerem je dovolilo izvršbo zaradi izterjave 5.605.081,60 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 6.105.081,60 SIT od dne 31.12.2005 dalje do plačila in v delu, v katerem je bilo dovoljeno zavarovanje upnikove terjatve s predhodno odredbo ter ugotovilo, da zapade znesek 500.000,00 SIT v plačilo dne 30.11.2006. V točki II je zavrnilo dolžnikov predlog za odlog izvršbe in v točki III naložilo upniku v plačilo dolžnikove ugovorne stroške v višini 56.548,80 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 18.12.2006 dalje do plačila.

Proti točki I in III tega sklepa se je iz vseh pritožbenih razlogov pritožila upnica in navedla, da je bil predlog za izvršbo dne 10.10.2005 na podlagi pravnomočnega izvršilnega naslova upravičen in utemeljen, saj dolžnik preživninske obveznosti ni plačeval, znesek 2.000.000,00 SIT pa je bil upnici po sklenjenem dogovoru na ODT poravnan šele 31.12.2005, to je po vložitvi predloga za izvršbo. Upnica je sodišče dne 6.1.2006 tudi obvestila o plačilu tega zneska in za toliko utesnila predlog za izvršbo, kar je sodišče pri izdaji sklepa o izvršbi z dne 17.8.2006 tudi upoštevalo, ni pa še mogla umakniti predloga za izvršbo, saj ji dolg še ni bil poravnan v celoti. Po prejemu preostalega dolga v višini 500.000,00 SIT, pa je v skladu s sklepom ODT z vlogo sodišču 4.12.2006 v celoti umaknila predlog za izvršbo. Po mnenju pritožnice dolžniku priznani stroški niso utemeljeni, saj njegov ugovor ni bil utemeljen. Nasprotno pa so bili utemeljeni in potrebni njeni stroški za odgovor na ugovor, saj je bila pozvana, da na ugovor odgovori in opozorjena na posledice. Pritožnica je še opozorila, da je oproščena plačila stroškov, saj je prejemnica brezplačne pravne pomoči, zato bi sodišče moralo v sklepu navesti, koga bremenijo stroški izvršilnega postopka. Pritožnica je tudi priglasila stroške pritožbenega postopka.

Dolžnik na pritožbo ni odgovoril. Pritožba je delno utemeljena.

Iz listin sodnega spisa je razvidno, da je sodišče prve stopnje na isti dan 18.12.2006 izdalo dva sklepa, in sicer sklep o ustavitvi izvršilnega postopka (na podlagi upničinega umika predloga za izvršbo po čl. 43 ZIZ) in sedaj pritožbeno izpodbijani sklep, s katerim je odločilo še o dolžnikovem ugovoru. Glede na spisovno dokumentacijo sklep o umiku izvršilnega postopka ni bil izpodbijan, na umik izvršilnega predloga se sklicuje tudi pritožnica, umik izvršilnega predloga pa je tudi nepreklicen. Sodišče prve stopnje tako ob umiku izvršilnega predloga v celoti ni imelo več podlage za meritorno odločanje o dolžnikovem ugovoru, saj je izvršilni postopek že ustavilo in je izpodbijani sklep v I. točki v nasprotju s pritožbeno neizpodbijanim sklepom o ustavitvi izvršilnega postopka in umikom izvršilnega predloga. V nastali procesni situaciji je bilo potrebno glede na ustavljen izvršilni postopek odločiti le še o ugovornih stroških, katerih povrnitev sta stranki zahtevali. Ob obrazloženem je bilo zato pritožbi ugoditi in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v I. točki izreka razveljaviti (člen 365 točka 3 ZPP v zvezi s členom 15 ZIZ).

Ni pritrditi pritožbenim navedbam glede odločitve o ugovornih stroških, saj je odločitev sodišča prve stopnje v skladu s VI. odstavkom 38. člena ZIZ, ki predstavlja podlago za presojo utemeljenosti povzročenih stroškov s strani upnice. Ta sodišča ni obvestila o zunajsodni poravnavi, ampak je sodišče seznanil s tem šele dolžnik v svojem ugovoru, ki je v skladu s 55. členom ZIZ ugovarjal, da je terjatev prenehala na podlagi dejstva, ki je nastopilo po izvršljivosti odločbe ali pred tem, toda v času, ko tega ni mogel uveljavljati v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov. Dolžnikovi ugovorni stroški zato predstavljajo potrebne stroške in mu jih mora dolžnica povrniti, kot izhaja iz točke III izpodbijanega sklepa.

Upnica je na dolžnikov ugovor vložila odgovor in v isti vlogi tudi umaknila predlog za izvršbo ter za oboje priglasila stroške. Sodišče prve stopnje je štelo njen odgovor na ugovor za nepotreben, ker bi glede na pravilno uporabo materialnega prava sprejelo isto odločitev tudi, če upnica odgovora na ugovor ne bi podala. Takšno razlogovanje sicer ni povsem pravilno, saj iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče v skladu z 8. točko 55. člena ZIZ presojalo ugovorno zatrjevana dejstva in ne le materialnega prava, vendar to ni vplivalo na končno strtoškovno odločitev sodišča, ki je pravilna. Upnica je v odgovoru na odgovor namreč le povzela sklenjeno poravnavo pred okrožnim državnim tožilstvom in glede na celotno plačilo dolga v skladu s to poravnavo umaknila izvršilni predlog in s tem tako potrdila dolžnikova ugovorno zatrjevana dejstva. Zaradi tega ta strošek v skladu s V. odstavkom 38. člena ZIZ ne predstavlja potrebnega stroška za izvršbo, stroški umika pa so ji bili pravilno priznani že s sklepom o ustavitvi izvršilnega postopka.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep v I. točki ob obrazloženem razveljavilo, v preostalem izpodbijanem delu pa je potrdilo sklep sodišča prve stopnje, saj je pritožba glede izpodbijanih stroškov (III. točka izpodbijanega sklepa) neutemeljena (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Pritožnici je glede na njene navedbe potrebno pojasniti, da je sicer upravičenka do brezplačne pravne pomoči, vendar so s tem kriti samo njeni stroški postopka, ne pa tudi stroški nasprotne stranke.

Ker upnica s pritožbo v pretežnem delu ni uspela, sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka (I. odstavek 165. člena ZPP v zvezi s I. odstavkom 154. člena ZPP in 15. členom ZIZ) in jih kot potrebnih stroškov zato ni mogoče naložiti v plačilo dolžniku (člen 38/V ZIZ).