Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VDSS Sodba Psp 74/2018

ECLI:SI:VDSS:2018:PSP.74.2018 Oddelek za socialne spore

denarna socialna pomoč izredna denarna socialna pomoč stroški pogreba
Višje delovno in socialno sodišče
12. april 2018
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

V zadevi je sporno, ali se sporni znesek, ki ga je tožnica dobila kot nakazilo pri odkupu po polici življenjskega zavarovanja, šteje v njene lastne dohodke. Tega znesek tožnica ni prejela v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo vloge, zato ga pri ugotavljanju izpolnjevanja pogojev (torej pri ugotavljanju lastnega dohodka) ni mogoče upoštevati.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka je dolžna tožnici povrniti stroške odgovora na pritožbo v višini 214,18 EUR, v roku 15 dni.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugodilo tožbenemu zahtevku ter odpravilo odločbo RS, Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti št. ... z dne 21. 10. 2016 in odločbo Centra za socialno delo A. št. ... z dne 14. 9. 2016. Tožnici je priznalo pravico do izredne denarne socialne pomoči za kritje stroškov pogreba v višini 585,12 EUR. Nadalje je tudi odločilo, da je tožena stranka dolžna tožnici povrniti 585,33 EUR stroškov postopka v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper sodbo je pritožbo vložila tožena stranka zaradi zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi navaja, da Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (v nadaljevanju: ZUPJS)1 v prvem odstavku 12. člena določa, da se v dohodek, ki se upošteva, štejejo dohodki in prejemki vseh oseb in sicer obdavčljivi dohodki po zakonu, ki ureja dohodnino, ki niso oproščeni plačila dohodnine. V drugem odstavku istega člena pa določa, da se ne glede na določbo prvega odstavka pri ugotavljanju upravičenosti do denarne socialne pomoči, varstvenega dodatka itd. upoštevajo tudi dohodki iz naslova drugih dohodkov po zakonu, ki ureja dohodnino, ne glede na to, ali so oproščeni plačila dohodnine. Ker sporni dohodek ni med taksativno naštetimi dohodki, ki se pri denarni socialni pomoči kot tudi pri izredni denarni socialni pomoči ne upoštevajo, ga je po prepričanju tožene stranke potrebno šteti kot občasni dohodek. Tožnica ima tako, ne glede na davčno obravnavo odkupne vrednosti prejemka iz naslova življenjskega zavarovanja, po prejemu spornega zneska, sredstva za plačilo stroškov pogreba. Tožena stranka nadalje še navaja, da je tožnica izbrala pooblaščenca v kraju, ki ni kraj sedeža naslovnega sodišča. S tem povezanih stroškov, ki se nanašajo na plačilo kilometrine na relaciji Kranj - Ljubljana - Kranj, pa ni mogoče naprtiti v plačilo toženi stranki. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne, oziroma da izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.

3. V odgovoru na pritožbo tožnica predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrne. V pritožbi navaja, da med strankama ni sporno, da sredstva v znesku 1.474,91 EUR predstavljajo nakazilo odkupa po polici življenjskega zavarovanja. Tožena stranka tudi ne prereka dejstva, da navedeni znesek ne predstavlja obdavčljivih denarnih sredstev ali sredstev, ki predstavljajo dohodek, ki bi bil oproščen plačila dohodnine. To izhaja tudi iz pojasnila Zavarovalnice B. Stališče pritožbe, ki pravi, da se ta znesek ne nahaja med taksativno naštetimi dohodki, ki se pri denarni socialni pomoči ne upoštevajo, ni razumljivo. Dejstvo je namreč, da sploh ne gre za dohodek v smislu Zakona o dohodnini (v nadaljevanju ZDoh-2)2. Napačno je tudi stališče tožene stranke, da ima tožnica ne glede na davčno obravnavo odkupne vrednosti, sredstva za plačilo pogrebnih stroškov. Tožnica je namreč po odkupu zavarovalne police dobila manj kot pa je vplačala. Na podlagi določb zakona je tožnica vsekakor upravičena do izredne denarne socialne pomoči, saj to izhaja iz njenih dohodkov, kot je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje. Glede stroškov pooblaščenca pa tožnica poudarja, da gre za njeno izbiro in tudi za njeno pravico, koga bo postavila za pooblaščenca. Tožena stranka tako neupravičeno prelaga breme potnih stroškov odvetnika v breme tožnice, saj bi le-ta v primeru, da bi iskala pravno pomoč v Ljubljani (po možnosti v bližini sodišča), imela s tem sama dodatne stroške. Povračila svojih stroškov (tudi udeležbe na obravnavi), pa ni zahtevala. Tožnica priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje razčistilo dejstva, bistvena za odločitev v zadevi ter na podlagi pravilne uporabe materialnega prava tudi pravilno razsodilo. Pri tem ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP)3 pazi po uradni dolžnosti.

6. Sodišče prve stopnje je presojalo drugostopenjsko odločbo tožene stranke št. ... z dne 21. 10. 2016, s katero je bila zavrnjena pritožba tožnice, vložena zoper prvostopenjsko odločbo št. ... z dne 14. 9. 2016. Z omenjeno odločbo je prvostopenjski organ (CSD) zavrnil tožničino zahtevo za priznanje pravice do izredne denarne socialne pomoči kot pomoč pri kritju stroškov pogreba njenega družinskega člana.

7. Zakon o socialnovarstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre)4 v 34. b členu kot posebno obliko izredne denarne socialne pomoči določa pomoč pri kritju stroškov pogreba. Določeno je, da ne glede na določbe tega poglavja se družinskemu članu umrlega, ki je poskrbel za pogreb v Republiki Sloveniji, kot posebna oblika izredne denarne socialne pomoči dodeli izredna denarna socialna pomoč kot pomoč pri kritju stroškov pogreba in sicer, v višini dvakratnega osnovnega zneska minimalnega dohodka iz 8. člena tega zakona, vendar ne več kot znašajo stroški pogreba. Do omenjene pravice je upravičen družinski član umrlega, če je bil na dan smrti umrlega upravičen do socialnovarstvenih pravic po tem zakonu ali katerega lastni dohodek oziroma skupni lastni dohodek družine, pri izračunu katerega se ne upoštevajo denarna socialna pomoč in varstveni dodatek po tem zakonu, otroški dodatek po zakonu, ki ureja družinske prejemke in državna štipendija po zakonu, ki ureja štipendiranje, ni presegal višine 606,00 EUR za samsko osebo oziroma 909,00 EUR za družino. V zadevi je sporno, ali se znesek 1.474,91 EUR, ki ga je tožnica dobila kot nakazilo pri odkupu po polici življenjskega zavarovanja, šteje v njene lastne dohodke.

8. Skladno s prvim odstavkom 20. člena ZSVarPre se kot lastni dohodek samske osebe, ki je podlaga za določitev višine denarne socialne pomoči, upoštevajo povprečni mesečni dohodki in prejemki, ugotovljeni za samsko osebo, v obdobju treh koledarskih mesecev pred mesecem vložitve vloge. Tudi kot lastni dohodek družine, ki je podlaga za določitev višine denarne socialne pomoči, se upoštevajo povprečni mesečni dohodki in prejemki, ugotovljeni za družino, v obdobju treh koledarskih mesecev pred mesecem vložitve vloge. Skladno s prvim odstavkom 15. člena ZUPJS) je namreč pri ugotavljanju upravičenosti, med drugim do denarne socialne pomoči (oziroma izredne denarne socialne pomoči), dohodek potrebno upoštevati na način in glede na obdobje, določeno skladno z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke.

9. Po pregledu listinske dokumentacije v spisu pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da znesek 1.474,91 EUR tožnica ni prejela v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo vloge, kar pomeni, da že zaradi tega omenjenega zneska pri ugotavljanju izpolnjevanja pogojev (torej pri ugotavljanju lastnega dohodka) ni mogoče upoštevati.

10. Iz dokumentacije v spisu je razvidno, da je tožnica 12. 9. 2016 vložila vlogo za priznanje pravice do izredne denarne socialne pomoči kot pomoč pri kritju stroškov pogreba (dohodni žig na vlogi, ki se nahaja v dokumentaciji upravnega spisa). Prvostopenjski organ je v obrazložitvi navajal, da naj bi tožnica 1. 8. 2016 vložila vlogo. Tak datum pa nikakor ni pravilen, saj je C.C. umrl 22. 8. 2016, kar je razvidno iz prijave smrti, ki se nahaja v dokumentaciji upravnega spisa. Drugostopenjski organ je sicer omenjeni datum popravil na 9. 9. 2016 (gre za datum, ko je tožnica sestavila in podpisala vlogo, ki jo je nato organ prejel 12. 9. 2016).

11. Iz pojasnila Zavarovalnice D. z dne 23. 10. 2017, ki je bilo posredovano na zahtevo sodišča in ki se nahaja na list. št. 28 sodnega spisa izhaja, da je bil znesek 1.474,91 EUR izplačan na osebni račun tožnice 3. 6. 2016. Upoštevaje navedene datume pritožbeno sodišče ugotavlja, da je od izplačila spornega zneska pa do vložitve vloge preteklo več kot tri mesece, kar pomeni, da spornega zneska pri vprašanju izpolnjevanja pogojev oziroma pri ugotovitvi lastnega dohodka ni mogoče upoštevati.

12. Ker sodišče navedenega zneska (sicer iz drugih razlogov) ni upoštevalo, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je utemeljeno odpravilo izpodbijani odločbi tožene stranke in tožnici priznalo pravico do izredne denarne socialne pomoči pri kritju stroškov pogreba v višini 585,12 EUR.

13. Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe, da tožena stranka ni dolžna nositi stroškov kilometrine, ki jih je priglasil tožničin pooblaščenec in sicer iz razloga, ker pooblaščenec ni bil izbran iz kraja sedeža naslovnega sodišča. Pritožbeno sodišče je namreč že v več zadevah poudarilo, da je Delovno in socialno sodišče, ko gre za socialne spore, pristojno za odločanje za celotno območje Republike Slovenije (3. točka 12. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih - v nadaljevanju ZDSS-1)5. V tem primeru je torej tožena stranka dolžna plačati tudi stroške kilometrine za pooblaščenca, ki je na obravnavo prišel iz Kranja v Ljubljano.

14. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

15. Sodišče je na podlagi prvega odstavka 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP ter OT odločilo, da je tožena stranka dolžna tožnici povrniti stroške odgovora na pritožbo v višini 214,18 EUR. Pritožbeno sodišče je priznalo stroške za odgovor na pritožbo po 4. točki tar. št. 15, nadalje je priznalo 2 % materialnih stroškov in 22 % DDV. V presežku zahtevek za povračilo stroškov odgovora na pritožbo ni utemeljen.

1 Ur. l. RS, št. 62/2010 s spremembami. 2 Ur. l. RS, št. 117/2016 s spremembami. 3 Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami. 4 Ur. l. RS, št. 61/2010 s spremembami. 5 Ur. l. RS, št. 2/04 in 10/04.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia