Jedro

Le če oseba ne zna pisati, pride v poštev analogna uporaba drugega odstavka 97. člena ZPP.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

II. Tožeča stranka je dolžna v 15 dneh od prejema tega sklepa plačati toženi stranki 70,23 EUR stroškov pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom tožbo z dne 29. 11. 2017 zavrglo, ker je tožnik, kljub temu, da je bil k temu pozvan, ni podpisal, na podlagi četrtega odstavka 108. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s tretjim odstavkom 105. člena ZPP.

2. Zoper ta sklep vlaga tožnik pravočasno laično pritožbo, tokrat opremljeno tudi z njegovim lastnoročnim podpisom, poleg prstnega odtisa. V njej navaja, da je po nasvetu notarke, vsako listino, ki jo je oddal na sodišče lastnoročno podpisal, preko tega pa odtisnil prstni odtis, ker se je pri naslovnem sodišču zgodilo, da je tožena stranka brez podpisa njegovega soglasja ali ustnega dovoljenja ponaredila dva njegova podpisa na uradnih listinah in ju v njegovem imenu vložila, čeprav za to ni imela pooblastila. Navaja še, da ni nepismen in ne oporeka notarskemu zapisu z njegovim podpisom, ker podpiše vsako uradno listino. Neutemeljeno pa je tudi sklicevanje se na zastaranje, saj je s postopki vloženimi zoper toženo stranko pretrgal zastaralne roke. Stroškov ne priglaša. 3. Tožena stranka v odgovoru na pritožbo v celoti prereka pritožbene trditve in priglaša stroške.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Iz podatkov v spisu izhaja, da je tožeča stranka (v nadaljevanju tožnik) vložil dne 1. 12. 2017 tožbo zaradi plačila odškodnine, ki pa ni bila podpisana pod, pod (računalniškim) zapisom imena in priimka je bil odtisnjen zgolj prstni odtis. V posledici tega je sodišče prve stopnje s sklepom dne 5. 12. 2017 tožnika poleg ostalih pomanjkljivosti1 pozvalo, da v roku 8 dni tožbo oziroma vlogo dopolni. Tožnik je ta sklep prejel na podlagi fikcije vročitve (27. 12. 2017), nato pa 3. 1. 2018 (pravočasno) podal dopolnitev tožbe, na kateri se je ponovno, kot že v tožbi nahajal zgolj prstni odtis, ne pa tudi tožnikov lastnoročni podpis. Enako je tožnik ravnal tudi, ko je pred sodišče dne 14. 3. 2018 podal odgovor na odgovor na tožbo. Sodišče prve stopnje je zato štelo, da tožnik, kljub pozivu na dopolnitev in istočasnemu opozorilu, da bo v primeru nedopolnitve tožba zvržena, tožbe ni lastnoročno podpisal in jo kot nepopolno zavrglo.

6. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je odločitev sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu pravilna in zakonita. Res je, da ZPP v tretjem odstavku 105. člena določa, da mora vložnik vlogo (kot vloga se šteje njegova pritožba)2 podpisati, razen če to zaradi oblike vloge ni mogoče (v obravnavanem primeru ni šlo za pošiljanje po elektronski pošti) in če vložnik ne zna pisati ali se ne more podpisati. V takem primeru na vlogo namesto podpisa pritisne odtis kazalca. Le če oseba ne zna pisati, pride v poštev analogna uporaba drugega odstavka 97. člena ZPP3. Ob dejstvu, da tožnik ni nepismen oziroma se zna podpisati (slednje v pritožbi tudi sam zatrjuje, podpisal pa je tudi sedaj obravnavano pritožbo)4, je sodišče prve stopnje njegovo tožbo pravilno štelo kot nepodpisano in zato nepopolno5 ter jo v posledici zavrglo.

7. Tožnik je v postopku tožbo in ostale pisne vloge opremil zgolj s prstnim odtisom (glej opombo 4 tega sklepa). Kot neresnične se zato izkažejo njegove nasprotne trditve v pritožbi, da je poleg prstnega odtisa te vloge opremil tudi z lastnoročnim podpisom. Kot brezpredmetne pa se izkažejo tudi pritožbene trditve v zvezi z zastaranjem, saj materialni ugovor zastaranja ni bil predmet odločitve v tem postopku.

8. V posledici navedenega, ob ugotovitvi, da sodišče prve stopnje ni storilo kršitev, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti v smislu drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, je sodišče druge stopnje pritožbo na podlagi določbe 2. točke 365. člena ZPP kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo.

9. Tožnik s pritožbo ni uspel (analogna uporaba prvega odstavka 154. člena ZPP), zato je dolžan povrniti toženi stranki vse stroške njenega odgovora na pritožbo in sicer za sestavo le tega 150 točk oziroma 68,85 EUR6 po tar. št. 21/2 Odvetniške tarife (v nadaljevanju OT) ter materialne stroške v višini 2 % od te storitve (11. člen OT), to je 1,38 EUR, skupno 70,23 EUR. Odločitev temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP.

1 Tožba ni vsebovala identifikacijskih podatkov o strankah in ne lastnoročnega podpisa. 2 Prvi odstavek 105. člena ZPP: Z vlogo po tem zakonu so mišljeni tožba, odgovor na tožbo, pravna sredstva in druge izjave, predlogi ali sporočila, ki se vlagajo zunaj obravnave. 3 Stranka, ki ne zna pisati ali se ne more podpisati, pritisne na pisno pooblastilo namesto podpisa odtis kazalca. Če se da v takem primeru pooblastilo osebi, ki ni odvetnik, morata biti navzoči dve priči, ki se na pooblastilu podpišeta. 4 Tožnik je v postopku na prvi stopnji vse do vložitve pritožbe opremljal svoje pisne vloge s prstnim odtisom, poleg katerega ni bilo njegovega lastnoročnega podpisa. Lastnoročno je podpisana (poleg prstnega odtisa) prvič v tem postopku šele sedaj obravnavana pritožba. 5 N. Betteto, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 1. knjiga, str. 427: Vloga brez podpisa je nepopolna. Če se pomanjkljivost ne sanira nastopijo posledice iz četrtega odstavka 108. člena ZPP. 6 Vrednost odvetniške točke znaša 0,459 EUR.