Jedro

Toženčeva graja, uperjena v sodnikovo vodenje postopka, ni upošteven predmet presoje ob odločanju o predlogu za prenos pristojnosti na drugo sodišče. Če stranka meni, da so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o sodnikovi nepristranskosti, ima na razpolago z zakonom predvidena (druga) pravna sredstva.

Izrek

Predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišče se zavrne.

Obrazložitev

Med pravdnima strankama je pri Okrožnem sodišču v Ljubljani v teku pravdni postopek po tožbi tožnika zaradi plačila 15,460.896,00 SIT s pripadki, po nasprotni tožbi toženca pa zaradi plačila 2,850.000,00 SIT s pripadki. Med postopkom je sodni izvedenec A. Č. na zahtevo sodišča izdelal pisno izvedensko mnenje, ki mu je toženec in hkrati tožnik po nasprotni tožbi (v nadaljevanju: toženec) ugovarjal v svoji vlogi, naslovljeni na sodišče 14.4.2004 kot "pritožba na cenitev". Izvedenec je na toženčeve pripombe odgovoril s pisnimi pojasnili, ki jih je sodišče prejelo 5.5.2004, vendar izvedenčevega pisnega odgovora (še) ni vročilo pravdnima strankama; je pa 19.5.2004 razpisalo narok za glavno obravnavo za dne 13.9.2004, ki se ga toženec kljub prejetemu vabilu ni udeležil. Toženec je razloge za svojo napovedano odsotnost z naroka nanizal v vlogi, naslovljeni na sodišče 7.9.2004 (red.št. 61 spisa), ki jo je sodišče po vsebini štelo za predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. V tej vlogi toženec navaja, da je že 12.4.2004 podal pritožbo na sodno cenitev, vendar ni dobil nobenega odgovora; prejel je le vabilo na glavno obravnavo. Prepričan je, da je bila pritožba "vržena v koš". Zato je izgubil zaupanje v to sodišče in ga ne more več priznavati kot pristojnega za reševanje te zadeve. Predlaga, da se za odločanje v tej zadevi določi Okrožno sodišče v Celju.

Predlog ni utemeljen.

Krajevna in stvarna pristojnost sodišča za odločanje v pravdnem postopku je urejena z Zakonom o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 36/2004 - uradno prečiščeno besedilo) in pravdne stranke mimo teh določb ne morejo izbirati sodišča. Pristojnosti morajo biti vnaprej določene, da se vedo ravnati stranke in sodišče. Tudi pogoji za sicer izjemno predvideno možnost odstopa od takšne ureditve so določeni v zakonu. Po določbi 67. člena ZPP lahko vrhovno sodišče na predlog stranke določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi.

Glavni namen delegacije po 67. členu ZPP je smotrnost. Da bi se postopek laže opravil pred drugim sodiščem, toženec ne zatrjuje. Zato je treba presoditi, ali je razloge (razlog), ki jih (ga) v predlogu navaja toženec, mogoče uvrstiti med "tehtne razloge" v pomenu določbe 67. člena ZPP. Toženčeve navedbe v predlogu za delegacijo je mogoče strniti v očitek stvarno in krajevno pristojnemu sodišču, ki vodi postopek, da se ni odzvalo na njegove pisne ugovore zoper izvedensko mnenje in jih je preprosto obšlo tako, da je toženčevo "pritožbo vrglo v koš". S tem v zvezi je treba tožencu odgovoriti, da podatki v spisu sicer ne potrjujejo njegovih trditev, saj je sodišče toženčevo "pritožbo na cenitev" (red.št. 50 spisa) posredovalo izvedencu Č., ki je na toženčeve pripombe odgovoril v pisnem pojasnilu in ki se nahaja v spisu (red.št. 53 A). Vročitev slednjega pravdnima strankama resda ni izkazana, vendar bi se toženec o tem lahko prepričal že, če bi se udeležil naroka za glavno obravnavo, na katerega je bil povabljen in ki je namenjen izvajanju dokazov. Sicer pa toženčeva graja, uperjena v sodnikovo vodenje postopka, ni upošteven predmet presoje ob odločanju o predlogu za prenos pristojnosti na drugo sodišče. Če stranka meni, da so z načinom vodenja postopka kršena procesnopravna pravila, ali če meni, da so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o sodnikovi nepristranskosti, ima na razpolago z zakonom predvidena (druga) pravna sredstva. Niso pa to "tehtni razlogi" v pomenu določbe 67. člena ZPP. Zato je bilo treba toženčev predlog zavrniti.