Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Trditve, ki jih je pritožnik navedel prvič v pritožbi niso upoštevne, če hkrati ne izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti do konca glavne obravnave.
Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.
Sodišče prve stopnje je razsodilo, da ostane sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Trbovljah, opr. št. I Ig 914/95-2, z dne 13.10.1995 v veljavi v 1. in 3. točki izreka, s katerim je bilo toženi stranki naloženo, da mora plačati tožeči stranki znesek 294.987,40 in zamudne obresti od 5.7.1995 do plačila. Toženi stranki je še naložilo plačati tožeči stranki njene pravdne stroške v višini 23.725,00 SIT. Zoper sodbo se je tožena stranka pravočasno pritožila iz pritožbenih razlogov zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi je navedla, da tožeča stranka v postopku na prvi stopnji ni predložila naročilnice. Edino, s tem dokumentom bi po oceni pritožbe bilo možno dokazati, da je tožena stranka naročila blago, na plačilo katerega se nanaša tožbeni zahtevek, saj tožena stranka blaga ni prejela. Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila. Pritožba ni utemeljena. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje glede na dejstva, ki sta jih pravdni stranki zatrjevali v postopku na prvi stopnji in v tem postopku izvedene dokaze pravilno ugotovilo dejansko stanje. Ne držijo pritožbene navedbe, da je edino z naročilnico mogoče izkazati, da je tožena stranka naročila blago in storitve, na plačilo katerih se nanaša vtoževani račun. Sodišče prve stopnje je pravilno sklepalo iz navedb tožeče stranke in iz dejanj tožene stranke, da je poslovanje med njima potekalo ustno. Pri tem je pravilno sklepalo, da je tožena stranka z delnimi plačili vtoževanega računa (A1) priznala obstoj obveznosti, ki izvira iz njega. Tožena stranka je namreč šele v pritožbi prvič navedla, da blaga, na katerega se računa nanaša, ni prejela. Ta trditev pa ni upoštevna, saj gre za novo dejstvo, za katero pritožnik ni izkazal, da je ni mogel brez svoje krivde navesti do konca glavne obravnave (1. odst. 496.a člen ZPP/77). Na ugotovljeno dejansko stanje je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je toženi stranki naložilo plačati naročeno blago in storitve. Pritožbeno sodišče je zaradi navedenega in ker je ugotovilo, da v postopku na prvi stopnji ni prišlo do bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 2. odst. 354. člena ZPP/77 pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo (368. člen ZPP/77).