- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
Sklep I R 80/2008
ECLI:SI:VSRS:2008:I.R.80.2008 Civilni oddelek
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Okoliščina, da je ena od 21 tožnikov zaposlena kot strokovna sodelavka pri Okrožnem sodišču A., za odločanje v zadevi pa je pristojno Okrajno sodišče A., ni tak tehten razlog, ki bi utemeljeval določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.
Izrek
Predlog se zavrne.
Obrazložitev
V pravdni zadevi Okrajnega sodišča A. P 363/2005 se obravnava tožbeni zahtevek enaindvajsetih tožnikov zoper toženo stranko zaradi prenehanja vznemirjanja v smislu 99. člena SPZ in 133. člena OZ. Tožena stranka je med postopkom predlagala prenos pristojnosti na drugo stvarno sodišče z utemeljitvijo, da je tretja tožnica B. B. zaposlena pri Okrožnem sodišču A. kot strokovna sodelavka in se iz tega razloga poraja dvom v objektivnost sojenja.
Predlog ni utemeljen.
Po 67. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Uradni list RS št. 26/99 in nadaljnji) lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke določi za postopanje drugo stvarno pristojno sodišče če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek ali če so za to podani drugi tehtni razlogi.
Vrhovno sodišče ocenjuje, da predlog ni utemeljen. Drugače kot v zadevi Vrhovnega sodišča I R 179/2007, ko je bilo za odločanje v pravdni zadevi tožeče stranke L. d.o.o. in tožene stranke B. B., zaradi plačila 10.000 EUR, namesto Okrožnega sodišča A. določeno Okrožno sodišče B., je v obravnavanem primeru podana pristojnost okrajnega sodišča. Ena od enaindvajsetih tožnic B. B. pa ni zaposlena pri Okrajnem sodišču A., temveč kot strokovna sodelavka na Okrožnem sodišču A. Treba je torej upoštevati, da je vsako okrajno ali okrožno sodišče samostojno in neodvisno, da so sodniki sposobni nepristranskega sojenja vsem osebam, tudi strokovnim sodelavcem drugih sodišč in da A. ni manjši kraj, kot se zatrjuje v predlogu. Upoštevaje nadalje instančnost sojenja Vrhovno sodišče zaključuje, da ni nikakršnih dvomov glede objektivnosti sojenja Okrajnega sodišča A., kar utemeljuje sklep, da ni nobenega tehtnega razloga za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. Predlog tožene stranke je zato Vrhovno sodišče zavrnilo.