Jedro

Sodna praksa kot zelo zahtevna mnenja vrednoti tista, ko morajo izvedenci odgovoriti na veliko zahtevnih in kompleksnih vprašanj in naloga zahteva npr. dodatno poglobljen študij, obsežne analize in preračune, tudi specifično znanje oziroma znanje za več področij in sodelovanje z izvedenci z drugih področij. Sicer pa mora večjo oziroma "priglašeno" zahtevnost izvedenskega oz. cenilnega mnenja utemeljiti cenilka in ne sodišče.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep potrdi.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se sodni cenilki za gradbeno stroko in kmetijska zemljišča A. A., za opravljeno izvedensko delo odmeri nagrada in nadomestilo za stroške v skupnem znesku 589,65 EUR (I. točka izreka sklepa), da je od predlaganega celotnega izplačila, zmanjšanega za normirane stroške v višini 10%, potrebno obračunati in plačati 8,85% prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v višini 46,97 EUR in da je od predlaganega celotnega izplačila, zmanjšanega za normirane stroške v višini 10%, potrebno obračunati in plačati 0,53% prispevek za poškodbe pri delu in poklicne bolezni v višini 2,81 EUR (II. točka izreka sklepa), da sodna cenilka ni zavezanka za DDV (III. točka izreka sklepa), da plačilo skupnega zneska izvrši finančno računovodska služba sodišča iz sredstev predujma, ki ga je založil upnik (IV. točka izreka sklepa), da se neto znesek osebnega prejemka nakažeta na osebni račun sodne cenilke pri Banki d.d. (V. točka izreka sklepa), da se davek od osebnih prejemkov (akontacija dohodnine), 8,85% prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter 0,53% prispevek za poškodbe pri delu in poklicne bolezni pa se nakažejo na ustrezne račune (VI. točka izreka sklepa) in da se plačilo izvede najkasneje v 45 dneh od izdaje tega sklepa (VII. točka izreka sklepa).

2.Zoper sklep se pravočasno pritožuje cenilka. Navaja, da je sodišče z oceno osnovnega izvida cenitve za nalogo, ki obsega tri različne vrste ocenjevanja za tri različne vrste nepremičnin po preučevanju obsežnih podatkov, ki so za to potrebni, grobo razvrednotilo delo cenilke. Sodišče ne navaja, katerih drugih dejavnikov, ki vplivajo na stopnjo zahtevnosti dela, ni zasledilo. Če naj cenilci pričakujejo plačilo za opravljeno vrednosti po svojem računu, naj pred tem sodišče zaprosijo za podaljšanje roka za izdelavo naloge.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Izvedenec, ki na zahtevo sodišča v dokaznem postopku poda svoj izvid in mnenje, ima za to delo skladno s prvim odstavkom 249. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pravico do nagrade in do povračila materialnih stroškov. Njihovo plačilo se določa po tarifi za vrednotenje izvedenskega oziroma cenilskega dela, ki jo vsebuje Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (v nadaljevanju Pravilnik).

5.Prvi odstavek 42. člena Pravilnika določa, da sodišče zahtevnost izdelave izvida in mnenja ali cenitve ugotavlja zlasti glede na obsežnost dokumentacije, ki je podlaga za izdelavo izvida in mnenja ali cenitve, čas, ki ga ima sodni izvedenec oziroma sodni cenilec na voljo, da izvid in mnenje ali cenitev pripravi, kompleksnost in vrsto zadeve, ki je predmet izvida in mnenja ali cenitve ter druge dejavnike, ki lahko vplivajo na stopnjo zahtevnosti dela sodnega izvedenca ali sodnega cenilca. Gre za objektivne kriterije in glede na navedeno ne drži, da bi sodišče cenilki priznalo višjo nagrado, če bi zaprosila za podaljšanje roka.

6.V obravnavani zadevi sodišče prve stopnje cenilki ni priznalo nagrade za tri cenitve, kot jih je priglasila, pač pa je ocenilo, da je cenilka izdelala eno cenitev, za katero ji je priznalo osnovno nagrado za eno cenitev po 40. členu Pravilnika in pojasnilo, da cenitev tudi ni bila zelo zahtevna.

7.Iz stroškovnika cenilke izhaja, da je ta za opravo cenitve pridobila dodatno dokumentacijo in sicer: "podatki katastra nepremičnin (zemljiška knjiga obravnavanih in sosednjih zemljišč), dejanska, namenska raba in komunalna opremljenosti, portal GURS, GERK, Odlok o občinskem prostorskem načrtu, potrdilo o namenski rabi, lokacijska informacija." Gre za dokumentacijo, ki po obsežnosti ne odstopa od običajnih cenitev nepremičnin, treba jo je pridobiti za izdelavo vsake cenitve in na večjo zahtevnost cenitve po presoji sodišča druge stopnje ne vpliva (prim. sklep VSM I Ip 244/2023). Tudi cenilka sama je v stroškovniku priglasila stroške za manj obsežno dokumentacijo (v višini 51,00 EUR). Ne drži torej pritožbena trditev, da je cenilka delo opravila po preučevanju obsežnih podatkov, ki so za to potrebni.

8.Iz cenilnega mnenja dalje izhaja, da je cenilka v obravnavani zadevi ocenila kmetijsko zemljišče, parcela št. 1 in stavbno zemljišče, parcela št. 2, ki sta košena travnika s posameznimi starimi sadnimi drevesi, parcela št. 3 pa je pretežno pozidano stavbno zemljišče s stanovanjsko stavbo ID št. 001 in lesenim objektom, kozolcem. Res je cenilka sicer ocenila različne (po namenski in dejanski rabi) nepremičnine in uporabila tri metode ocenjevanja, vendar pa ni šlo za kompleks(e) večjega števila nepremičnin, temveč le za 3 prostorsko povezane ter dejansko in pravno nezapletene nepremičnine. Tudi uporaba različnih metod ocenjevanja ni v cenilnih mnenjih nič neobičajnega ali izjemnega. Zato tudi višje sodišče ocenjuje, da ni šlo za tri cenitve (prim. sklep VSL III Ip 2743/2018).

9.Prav tako obseg in vsebina samega cenilnega mnenja (26 strani) ne odstopa od drugih cenilnih mnenj v podobnih zadevah, kjer ni šlo za zelo zahtevne cenitve, zato cenilnega mnenja tudi ni mogoče oceniti kot zelo zahtevnega. Sodna praksa kot zelo zahtevna mnenja vrednoti tista, ko morajo izvedenci odgovoriti na veliko zahtevnih in kompleksnih vprašanj in naloga zahteva npr. dodatno poglobljen študij, obsežne analize in preračune, tudi specifično znanje oziroma znanje za več področij in sodelovanje z izvedenci z drugih področij (prim. še sklepa VSL II Cp 78/2020 in I Cp 305/2019). Sicer pa mora večjo oziroma "priglašeno" zahtevnost izvedenskega oz. cenilnega mnenja utemeljiti cenilka in ne sodišče, zato tudi sodišče prve stopnje ni bilo dolžno obrazložiti, katerih drugih dejavnikov, ki vplivajo na zahtevnost dela, ni zasledilo.

10.Pritožba po pojasnjenem ni utemeljena, višje sodišče pa tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, zato jo je zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 38 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 249, 249/1

Podzakonski akti / Vsi drugi akti Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) - člen 40, 42, 42/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.