Jedro

Tožnica s pridobitvijo 29 točk ter zlatim priznanjem na državnem tekmovanju iz angleškega jezika za učence 9. razreda osnovne šole (kar pomeni dodatnih 5 točk) ni izpolnila merila za priznanje pravice do Zoisove štipendije.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožnica sama nosi stroške pritožbe.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravita odločba Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, št. ... z dne 5. 4. 2011 in odločba Javnega sklada Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije številka ... z dne 8. 10. 2010, s katerima je bila dokončno zavrnjena zahteva tožeče stranke, da se ji prizna pravica do Zoisove štipendije v šolskem letu 2010/2011. Zavrnilo je tudi zahtevek, da se tožnici Zoisova štipendija za šolsko leto 2010/2011 dodeli ter da ji je tožena stranka dolžna povrniti stroške postopka.

Zoper sodbo se je iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 73/07 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08 – ZArbit, 45/08, 111/08 – Odl. US, 121/08 – Skl. US, 57/09 – Odl. US, 12/10 – Odl. US, 50/10 – Odl. US in 107/10 – Odl. US) pritožila tožeča stranka in predlagala, da jo sodišče druge stopnje spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi in toženi stranki naloži plačilo stroškov postopka, podrejeno pa izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da je sodišče nepravilno uporabilo materialno pravo, ker je spregledalo določbe Pravilnika o dodeljevanju Zoisovih štipendij, ki v 16. členu določa, da za najvišja mesta na državnem tekmovanju, ne glede na področje družabnega (pravilno družbenega) življenja, štejejo 1. do vključno 3. mesto ter da kandidat za uvrstitev na navedena mesta doseže 10 točk, za podeljeno zlato priznanje pa 5 točk. Ni sporno, da Pravilnik o tekmovanju učencev 9. razreda osnovne šole v znanju angleškega jezika v 39. členu določa kriterije za podeljevanje priznanj. Tožbo je tožnica vložila, ker je na državnem tekmovanju dosegla 2. najvišje število točk, organizator tekmovanja pa jo je neutemeljeno uvrstil na 16. mesto, kot izhaja iz računalniškega izpisa organizatorja tekmovanja. Računalniški izpis tekmovalcev je organizator tekmovanja določil tako, da je prvih 15 tekmovalcev, ki so dosegli najvišje število točk (30) rangiral s številko 1 oz. uvrstil na prvo mesto, nadaljnje tekmovalce, ki so dosegli drugo najvišje število točk, med katere se je uvrstila tudi tožnica, pa na šestnajsto mesto. Takšnega razvrščanja ne določa noben predpis. Glede dodelitve ranga tekmovalcev ob upoštevanju doseženega števila točk obstaja pravna praznina, ki pa je ni dopustno interpretirati v škodo tožnice. Pravno praznino bi moralo sodišče zapolniti, kot določa drugi odstavek 3. člena Zakona o sodiščih, z uporabo predpisov, ki urejajo podobne primere ali z uporabo načel pravnega reda v državi. Opozarja, da drugi organizatorji, zlasti Društvo matematikov, fizikov in astronomov, ob podeljevanju priznanj na podlagi tekmovanj tekmovalce razvrstijo glede na doseženo število točk, kar je edino pravilno, ker temeljni pravni akt določa prejem 10 točk za doseženo 1. do vključno 3. mesto, kar pomeni, da je rangiranje potrebno. Med tekmovalci prihaja do diskriminacije, saj glede na vrsto tekmovanja tožnica ni bila v enakopravnem položaju s tekmovalci, ki so se udeležili naravoslovnih tekmovanj in so bili pravilno razvrščeni v skladu z določbami pravilnika. Zakoni, podzakonski akti in drugi splošni akti morajo biti v skladu z Ustavo Republike Slovenije, ta pa v 14. členu določa enakost pred zakonom. V Pravilniku o tekmovanju učencev 9. razreda ni urejeno vprašanje razvrstitve tekmovalcev glede na število točk. Ker v podobnih tekmovanjih organizatorji tekmovalce razvrstijo glede na doseženo število točk, jim je s tem omogočeno, da uveljavijo pravice na podlagi doseženega vrstnega reda. Tožena stranka in prvostopenjsko sodišče sta spregledala, da že Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij v 16. členu za doseženo 2. mesto na državnem tekmovanju, določa, da tekmovalec pridobi 10 točk, s čimer bi tožnica izpolnila pogoje za Zoisovo štipendijo. Sodišče je bistveno kršilo določbe ZPP, ker se ni opredelilo do tožničinih navedb, da je bila diskriminirana. Ni se opredelilo do navedb, da gre za pravno praznino, čeprav se je dolžno opredeliti do ključnih navedb. Zmotno je sodišče ugotovilo, da je bil Pravilnik o tekmovanju objavljen na oglasni deski Zavoda za šolstvo in na spletnih straneh. Ustava Republike Slovenije v 154. členu določa, da morajo biti predpisi objavljeni, preden začnejo veljati. Pravilnik naj bi sprejel direktor Zavoda RS za šolstvo v letu 2009 (9. 9. 2009) in naj bi bil objavljen na oglasni deski Zavoda RS za šolstvo dne 10. 9. 2009. Tožnica je tekmovala v znanju angleškega jezika na državnem tekmovanju v aprilu 2010. V letu 2009 tožnica ni imela pravnega interesa, da si v prostorih Zavoda za šolstvo ogleda pravilnik, tožena stranka pa ni dokazala, da je pravilnik v letu 2010 še vedno visel na oglasni deski, nasprotno, tožnica trdi, da ni bil objavljen. Brez javne objave pravilnika tekmovalci niso bili seznanjeni z vsebino. Pravilnik tudi ni računalniško dostopen na portalu Ius Info ali portalu Tax Fin Lex. Ne prestavlja zavezujočega pravnega akta, na katerega se tožena stranka lahko sklicuje. Izpis iz spletne strani dokazuje, da je bil Pravilnik na spletni strani objavljen šele 12. 9. 2011, tekmovanje pa je bilo v letu 2010. Kot dokaz se sklicuje na izpis spletne strani Zavoda RS za šolstvo z dne 28. 9. 2011. Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje ter pravilno uporabilo materialno pravo. V postopku ni bilo kršitev, ki bi vplivale na pravilnost in zakonitost sodbe, niti kršitev, na katere sodišče druge stopnje, na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti.

Tožnica je z vlogo dne 8. 9. 2010 pri Javnem skladu Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije uveljavljala pravico do Zoisove štipendije za šolsko leto 2010/2011. Za šolanje v 1. letniku srednje šole lahko Zoisovo štipendijo pridobi dijak, ki izpolnjuje splošne pogoje, poleg tega pa mora imeti v zaključnem razredu osnovne šole povprečno oceno najmanj 4,5 ali več ter je bil v skladu s Konceptom: odkrivanje in delo z nadarjenimi učenci v devetletni osnovni šoli identificiran kot nadarjen učenec, ali je dosegel izjemne dosežke na posameznem področju družbenega življenja, ne glede na letnik šolanja (1. in 5. alineja prvega odstavka 24. člena Zakona o štipendiranju – Zštip, Ur. l. RS, št. 59/07, 63/07 – popr., 73/08, 8/09, 53/09, 40/09, 7/10, 56/10, 3/11, 57/11, 62/10 – ZUPJS in 40/11 – ZUPJS-A). Podrobneje postopek in pogoje za dodelitev Zoisove štipendije določa Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij (v nadaljevanju Pravilnik, Ur. l. RS, št. 51/2008 in številka 45/2009), ki ga je na podlagi pooblastila iz petega odstavka 24. člena ZŠtip izdala ministrica za delo, družino in socialne zadeve. Za izjemne dosežke na posameznem področju družbenega življenja se po 1. alineji drugega odstavka 24. člena ZŠtip štejejo zlasti najvišja mesta na državnem tekmovanju. V 6. členu Pravilnika so glede razvrščanja kandidatov za pridobitev štipendije enake določbe, kot v 24. členu Zštip. Z razpisom Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije v javnem pozivu za nove kandidate objavi okvirno višino sredstev, ki so na razpolago za Zoisove štipendije po posameznih stopnjah izobraževanja. V pozivu se določi tudi višina Zoisove štipendije in dodatkov, ki jih kandidat lahko prejme (3. in 4. alineja drugega odstavka 3. člena Pravilnika). Ker je bila v razpisu za dodelitev Zoisovih štipendij za šolsko leto 2010/2011 določena višina sredstev za kandidate na podlagi povprečne ocene v znesku 1.800.000,00 EUR ter za kandidate na podlagi izjemnih dosežkov v znesku 225.000,00 EUR, je bilo s tem v smislu omenjenega tretjega odstavka 3. člena Pravilnika določeno tudi število možnih štipendij oziroma omejitev glede višine ocene. Med strankama ni sporno, da je bila na podlagi razpisa štipendija dodeljena kandidatom, ki so v zaključne spričevalu osnovne šole dosegli najmanj povprečno oceno 4,92, česar tožnica ni dosegla, ker je bila njena povprečna ocena 4,91. Sporno je, ali je tožnica s pridobitvijo 29 točk ter zlatim priznanjem na državnem tekmovanju iz angleškega jezika za učence 9. razreda osnovne šole izpolnila merilo za priznanje pravice do Zoisove štipendije po 1. alineji 15. člena v zvezi s 16. členom Pravilnika. Za najvišja mesta na državnem tekmovanju se ne glede na področje družbenega življenja štejejo 1. do vključno 3. mesto ter podeljeno zlato priznanje, na tej podlagi pa kandidat prejme 10 točk za doseženo 1. do vključno 3. mesto ter 5 točk za podeljeno zlato priznanje. Po drugem odstavku 16. člena Pravilnika morajo državna tekmovanja izpolnjevati naslednje pogoje: - da ima organizator javno objavljen akt o organizaciji ali izvedbi tekmovanja; - so organizirana v dveh ali več stopnjah, in sicer na ravni izobraževalne ustanove, občinsko ali regionalno; - uvrstitev tekmovalcev na državno tekmovanje je možno le na podlagi rezultata na predhodni stopnji tekmovanja.

Ni sporno, da je tožnica v postopku razvrščanja kandidatov in ugotavljanja izpolnjevanja pogojev za pridobitev pravice do štipendije, kot prejemnica zlatega priznanja na državnem tekmovanju iz angleškega jezika prejela 5 točk, sporno pa je, ali je upravičena do 10 točk, za kar bi morala biti na državnem tekmovanju razvrščena od 1. do 3. mesta.

Kriterije za podeljevanje priznanj, tudi na državnem tekmovanju, je v času, ko se je tožnica udeležila tekmovanja, določal Pravilnik o tekmovanju učencev 9. razreda osnovne šole v znanju angleškega jezika, ki ga je izdal direktor Zavoda Republike Slovenije za šolstvo in je bil, po navedbah tožene stranke ter po končnih in prehodnih določbah, objavljen na oglasni deski Zavoda RS za šolstvo 9. 9. 2009 ter pričel veljati 10. 9. 2009. Tožeča stranka izpodbija pravilnost objave, vendar sodišče druge stopnje ugotavlja, da tožnica pravilnosti organizacije tekmovanja ni izpodbijala v teku tekmovalnega postopka, niti ni tedaj izpodbijala veljavnosti Pravilnika o tekmovanju. S Pravilnikom o sofinanciranju šolskih tekmovanj (Ur. l. RS, št. 31/2008), ki ga je izdal minister za šolstvo in šport, so bili določeni postopek, kriteriji in merila za sofinanciranje organizacije in izvedbe državnih tekmovanj za učence, dijake, vajence in študente višjih strokovnih šol. Pogoj za sofinanciranje državnih tekmovanj je po 16. členu Pravilnika o sofinanciranju, da ima prijavitelj določena pravila o organizaciji in izvedbi tekmovanja, ki morajo biti javno objavljena na spletni strani prijavitelja, v sredstvih javnega obveščanja ali na drug ustrezen način. Posebna objava v Uradnem listu RS se torej ne zahteva. Tožnica je tekmovala pod enakimi pogoji, kot ostali učenci. Ni predlagal dokazov in tudi ne dokazala, da Pravilnik ni bil objavljen na oglasni deski Zavoda RS za šolstvo ter da v besedilu, kot je veljalo v obdobju, ko je tožnica sodelovala na tekmovanju, ni bil objavljen na spletni strani Zavoda RS za šolstvo. Glede organizacije tekmovanja Pravilnik v 6. členu določa, da so učitelji mentorji pred prijavo na tekmovanje dolžni seznaniti učence oziroma njihove zakonite zastopnike z vsebino Pravilnika o tekmovanju. Ko je bilo tožnici dne 7. 4. 2010 podeljeno zlato priznanje za dosežek na državnem tekmovanju v znanju angleškega jezika, k podeljenemu priznanju ni imela pripomb, tedaj ni zahtevala razvrstitve v rang oziroma vrstni red in tudi ni ugovarjala, da ji pogoji tekmovanja, določeni z omenjenim Pravilnikom, niso bili znani. Državno tekmovanje v znanju angleškega jezika se je za vse kandidate izvedlo pod enakimi pogoji in v zvezi s pripravo, objavo pogojev, organizacijo in oceno rezultatov tekmovanja ni bilo pripomb.

Kar zadeva razvrstitev tekmovalcev pa je sodišče druge stopnje prepričano, da razvrstitev od 16. do 27. mesta, ne glede na konkretno razvrstitev tožnice, ne pomeni, da izpolnjuje pogoj dosežka najvišjega mesta oziroma od 1. do vključno 3. mesta na državnem tekmovanju. Po rezultatih državnega tekmovanja se je pred tožnico uvrstilo 15 tekmovalk oziroma tekmovalcev, ki so vsi dosegli oceno 30, torej za eno ocenjevalno točko višjo od tožničine. S 15 tekmovalci, formalno razvrščenimi na 1. mesto, dejansko pa od 1. do 15. mesta, so bila nedvomno zasedena tudi 2. in 3. mesto v smislu določb 16. člena Pravilnika o dodeljevanju Zoisovih štipendij. ZŠtip in Pravilnik ne določata razvrščanja v primeru, ko bi več tekmovalcev doseglo popolnoma enake rezultate. Med tekmovalci, ki so uvrščeni na enako mesto so nedvomno vsaj minimalne razlike in v primeru kakršnegakoli razvrščanja bi bila mesta od 1. do 3. zasedena s posameznimi izmed 15 tekmovalcev, uvrščenih formalno na 1. mesto. Ob upoštevanju, da se štipendije dodelijo vlagateljem, ki se v posameznih skupinah najbolje uvrstijo, do porabe sredstev, je zahtevek tožnice, da se ji prizna 10 točk oziroma uvrstitev od 1. do 3. mesta ne glede na dejstvo, da je bila v primeru njenega najboljšega rezultata v drugi skupini uvrščena šele na 16. mesto, neutemeljen.

Neutemeljeno pritožbo je sodišče druge stopnje na podlagi 353. člena ZPP zavrnilo.

Ker s pritožbo ni uspela stroške neutemeljene pritožbe tožnica nosi sama, kot določa 154. člen ZPP.