Jedro

Že v predlogu za taksno oprostitev bi morala tožnica navesti vsa relevantna dejstva, ki naj jih sodišče upošteva. Le, če sodišče dvomi v resničnost njenih navedb, jih lahko po uradni dolžnosti preveri s pridobivanjem uradnih podatkov, pri čemer jih je v primeru, da jih ne more samo pridobiti, dolžna pridobiti stranka.

Ker sodišče prve stopnje ne more samo pridobiti bilance stanja za leto 2010 (ker to še ni objavljeno na AJPES), iz katere bi izhajal podatek o kratkoročnih sredstvih oziroma kratkoročnih obveznostih tožnice, tožnica pa je po pozivu sodišča prve stopnje ni predložila oziroma ni navedla zahtevanih podatkov o njenem finančnem stanju, s tem ni zadostila svoji trditveni in dokazni podlagi, zato je sodišče prve stopnje predlog za oprostitev sodnih taks upravičeno zavrnilo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom odločilo, da se predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodne takse za redni postopek zavrne.

Zoper izpodbijani sklep je tožnica iz razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja v zvezi z napačno interpretacijo določb materialnega prava vložila pritožbo in predlagala, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep v celoti razveljavi.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče po vpogledu v Poslovni register Slovenije na podlagi 4. odstavka 12. člena ZST-1 ugotavlja, da je bil na podlagi sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. St 517/2011 z dne 4.4.2011 zoper tožnico začet stečajni postopek. Ker je do začetka stečaja in s tem prekinitve postopka po samem zakonu prišlo po tem, ko so bila v pritožbenem postopku opravljena vsa procesna dejanja strank oziroma so potekli vsi roki zanje, je pritožbeno sodišče ob smiselni uporabi 207. člena ZPP, ne glede na prekinitev postopka, izdalo predmetno odločbo.

Iz 3. odstavka 11. člena ZST-1 izhaja, da se pravne osebe oprosti plačila taks za vloge, pri katerih je plačilo sodnih taks procesna predpostavka, če nimajo sredstev za plačilo takse in jih tudi ne morejo zagotoviti. Pri odločanju o predlogu za oprostitev plačila sodnih taks mora sodišče upoštevati premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje stranke (4. odstavek 11. člena ZST-1).

Sodišče prve stopnje je po prejemu predloga za oprostitev plačila sodnih taks dne 9.2.2011 tožnico s sklepom opr. št. VII Pg 392/2011-3 z dne 11.2.2011 pozvalo, naj svoj predlog dopolni z navedbo razlogov za ogroženost poslovanja zaradi plačila sodne takse (zlasti, koliko v danem trenutku znašajo njene kratkoročne obveznosti in kratkoročna sredstva, koliko sredstev ima družba na svojih poslovnih računih in do kakšne višine so blokirani, koliko sredstev rabi za tekoče poslovanje in kakšni so tekoči kot tudi pričakovani prilivi) in predloži ustrezne dokaze - bančne izpiske iz svojih poslovnih računov za zadnje tri mesece. Tožnica je predlog pravočasno – v roku 8 dni dopolnila z vlogo z dne 22.2.2011, v kateri je pojasnila, da ima blokirane vse plačilne račune (kar izhaja iz registra TRR – AJPES) in da z likvidnimi sredstvi ne razpolaga že ves mesec, pri čemer se njeni dolgovi samo večajo. Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je tožnica z vložitvijo navedene vloge res pravočasno dopolnila predlog za oprostitev sodnih taks, vendar predloga ni dopolnila na način, kot ji ga je naložilo sodišče prve stopnje. Tožnica je namreč zgolj ponovila svoje navedbe iz predloga za oprostitev plačila sodnih taks z dne 9.2.2011 in izrazila nestrinjanje s pozivom sodišča prve stopnje po navedbi dodatnih razlogov za ogroženost poslovanja in predložitvijo dodatnih dokazov, saj po njenem mnenju blokirani računi sami zase ne glede na višino sodne takse pričajo o tem, da tožnica z likvidnimi sredstvi ne razpolaga in posledično sodne takse ni zmožna plačati.

Pritožbeno sodišče poudarja, da je trditveno in dokazno breme o premoženjskem stanju na tožnici (2. in 3. odstavek 12. člena ZST-1). Že v predlogu za taksno oprostitev bi morala tožnica navesti vsa relevantna dejstva, ki naj jih sodišče upošteva. Le, če sodišče dvomi v resničnost njenih navedb, jih lahko po uradni dolžnosti preveri s pridobivanjem uradnih podatkov, pri čemer jih je v primeru, da jih ne more samo pridobiti, dolžna pridobiti stranka (4. odstavek 12. člena ZST-1). Ker sodišče prve stopnje ne more samo pridobiti bilance stanja za leto 2010 (ker to še ni objavljeno na AJPES), iz katere bi izhajal podatek o kratkoročnih sredstvih oziroma kratkoročnih obveznostih tožnice, tožnica pa je po pozivu sodišča prve stopnje ni predložila oziroma ni navedla zahtevanih podatkov o njenem finančnem stanju, s tem ni zadostila svoji trditveni in dokazni podlagi, zato je sodišče prve stopnje predlog za oprostitev sodnih taks upravičeno zavrnilo.

Res je sicer, da iz predloženega nerevidiranega izkaza poslovnega izida tožnice izhaja izguba v višini 4.610.518,00 EUR, prav tako je tožnica navajala, da so njeni TRR blokirani (pri čemer pritožbeno sodišče ugotavlja, da iz priloge A14 izhaja, da TRR pri N. d.d. dne 9.2.2011 ni bil blokiran) oziroma kasneje, da je vložila predlog za začetek stečajnega postopka (ki je bil tudi s sklepom začet), to še ne pomeni, da je tožnica v resnici nelikvidna oziroma nezmožna zagotoviti sredstva za plačilo sodne takse. Glede na to, da po pozivu sodišča ni navedla, do katere višine so bili njeni transakcijski računi blokirani, ali pričakuje kakšne prilive oziroma kakšna so njena kratkoročna sredstva oziroma obveznosti, sodišče prve stopnje pa je pravilno ugotovilo, da je v zadnjih treh mesecih prejela prilive, pri čemer je višina sodne takse (3.225,00 EUR) v primerjavi z višino njenih čistih prihodkov v letu 2010 nizka (83.83.870.123 EUR), je odločitev sodišča prve stopnje glede na tako ugotovljeno dejansko stanje in manjkajoče trditve ter dokaze tožnice, pravilna.

Glede na navedeno in ker v postopku na prvi stopnji ni prišlo do bistvenih kršitev določb postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).