Jedro

Če investitor z zemljiškoknjižnim izpiskom izkaže lastništvo zemljišča, na katerem je predvidena lokacija objekta, tožnik ne more uspeti z ugovorom, da o lastništvu tega zemljišča teče spor pred sodiščem.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila pritožbo tožnikov zoper lokacijsko dovoljenje Sekretariata za družbeni razvoj občine z dne 10.4.1991, izdano investitorju za legalizacijo stanovanjske hiše za potrebe kmetije na zemljišču parcela št.... in ..., ki predstavlja gradbeno parcelo v izmeri 238 m2,pod pogoji ugotovitvene lokacijske dokumentacije z dne 14.12.1989 in dopolnitvi ugotovitvene lokacijske dokumentacije z dne 1.10.1990, ki jo je izdelal Zavod za družbeni razvoj in je sestavni del lokacijskega dovoljenja.V obrazložitvi izpodbijane odločbe se tožena stranka sklicuje na 2.odstavek 54.člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor ter na odlok o prostorskih ureditvenih pogojih v občini, objavljen v Uradnem vestniku št. 17/86. Navaja, da se zemljišče, na katerem se dovoljuje sporna legalizacija, nahaja v naselju, ki se ureja z navedenim odlokom, po katerem so na tem območju dovoljeni vsi posegi, razen dopolnilne gradnje ter spremembe namembnosti za potrebe obrti.Ker gre v obravnavanem primeru za poseg na obstoječi kmetiji, gre torej za poseg v skladu s tem odlokom.Tožena stranka se v celoti strinja s prvostopno odločbo in v tej odločbi navedenimi razlogi.Tožena stranka kot neutemeljen zavrača pritožbeni ugovor, da je lokacijsko dovoljenje preuranjeno, ker investitor ne bo upošteval pogojev lokacijskega dovoljenja, ampak bo gradil po svoje, ne da bi zaprosil za gradbeno in uporabno dovoljenje.V zvezi s tem navaja, da je morebitno neupoštevanje pogojev lokacijskega dovoljenja stvar inšpekcijskih služb ter, da kolikor investitor v enem letu ne bo zaprosil za izdajo gradbenega dovoljenja, bo lokacijsko dovoljenje prenehalo veljati.V zvezi s pritožbenim ugovorom tožnikov, da sta zoper sodbo o o neobstoju služnosti vložila revizijo in torej še ni pravnomočna, tožena stranka navaja, da vložena revizija na pravnomočnost sodbe ne vpliva.

Tožnika s tožbo izpodbijata navedeno odločbo. Ker glede lastništva parcele št. ... teče sodni postopek menita, da lokacijsko dovoljenje investitorju za gradnjo na tej parceli ni moglo biti izdano. Predlagata, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi ter naloži toženi stranki, da tožnikoma povrne stroške postopka z zakonitimi zamudnimi obrestmi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi zaradi razlogov njene obrazložitve ter predlaga,da sodišče tožbo zavrne kot neutemeljeno.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavanem primeru je lokacijsko dovoljenje izdano investitorju za legalizacijo stanovanjske hiše za potrebe kmetije na zemljišču parcela št....in ..., ki se nahaja v naselju, ki se ureja z odlokom o prostorskih ureditvenih pogojih v občini (PUP,Ur.vestnik št.17/86). Po določbi 2.odstavka 54.člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur.l.SRS,št.18/84,37/85 in 29/86 ter Ur.l.RS,št.48/90,18/93 in 26/90, 47/93) se lokacijsko dovoljenje za objekte na območjih, ki se urejajo s prostorskimi ureditvenimi pogoji, izda v skladu s pogoji, ki jih določa lokacijska dokumentacija, po določbi 55. člena istega zakona se lokacijska dokumentacija pripravi na podlagi določb o prostorskih ureditvenih pogojih. Iz podatkov spisa izhaja, da je lokacijsko dovoljenje v obravnavanem primeru izdano na podlagi lokacijske dokumentacije, ki je sestavni del lokacijskega dovoljenja.Glede na določbo PUP, ki v 8.členu določa, da so na območjih,ki se urejajo s PUP med drugim dovoljene tudi novogradnje - gradnje za potrebe kmetij in glede na določbo 14.člena PUP, ki za naselje, v katerem se nahaja sporna lokacija, posebej določa, da so dovoljeni vsi posegi, razen dopolnilne gradnje ter spremembe namembnosti za potrebe obrti, sodišče nima pomislekov glede zaključka tožene stranke, da je sporna gradnja stanovanjske hiše skladna z določbami navedenih prostorskih ureditvenih pogojev. Ker je investitor z zemljiško knjižnim izpiskom izkazal lastništvo zemljišča, na katerem stoji sporni objekt, tožnika ne moreta uspeti z ugovorom, da o lastništvu tega zemljišča teče spor pred sodiščem, ne glede na to, da tudi sicer iz sodbe z dne 4.3.1994, ki se nahaja v spisu, razvidno, da je bil zahtevek tožnikov za priznanje lastninske pravice na tem zemljišču zavrnjen. O zahtevi tožnikov za povrnitev stroškov postopka sodišče ni odločalo, ker v upravnih sporih trpi vsaka stranka svoje stroške (61.člen zakona o upravnih sporih - ZUS).

Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi 2.odstavka 42.člena ZUS, ki ga je uporabilo kot republiški predpis skladno z določbo 1.odstavka 4.člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije(Ur.l.RS,št.1/91-I).