Jedro

Iz pritožbe ne izhaja, zakaj naj bi v tej zadevi pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja glede na razloge za razveljavitev, ki se jih pritožba niti ne dotika, prevladala nad pravico do pritožbe.

Izrek

I. Pritožba se zavrne.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče druge stopnje je delno razveljavilo sodbo sodišča prve stopnje, in sicer v delu o zavrnitvi zahtevka za obračun in izplačilo napitnine za obdobje od aprila 2012 do oktobra 2016 v znesku 25.054,72 EUR ter v delu o stroških postopka.

2. Zoper sklep o razveljavitvi dela sodbe je toženka vložila pritožbo, v kateri navaja, da je utemeljitev razveljavitve neprimerna, saj med strankama višina pobranih napitnin ni sporna, sporna je le uporaba materialnega prava, in sicer ali izplačani dodatek pomeni razdeljene napitnine ali pa bi morala toženka poleg dodatka izplačati tožniku še delež od napitnin. Vsaj po temelju bi sodišče druge stopnje lahko odločilo samo, sodišču prve stopnje pa zadevo vrnilo le zaradi ugotavljanja višine. Meni, da je sodišče druge stopnje neutemeljeno razveljavilo del sodbe, saj je imelo možnost, da o temelju odloči. Po nepotrebnem je zadeva vrnjena na sodišče prve stopnje, in sicer izključno v breme sojenja brez nepotrebnega odlašanja.

3. V odgovoru na pritožbo tožnik predlaga njeno zavrnitev. Navaja, da višina pobrane napitnine res ni sporna, sporno pa je, koliko je pripada tožniku, ki iz tega naslova ni prejel še ničesar.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Zakon o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS št. 26/99 in naslednji) v prvem odstavku 357.a člena uvaja pritožbo zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe in vrnitvi zadeve sodišču prve stopnje. Cilj tega pravnega sredstva je zagotoviti učinkovito sredstvo zoper ravnanje sodišča druge stopnje, ki ne odloči dokončno o zadevi, čeprav bi glede na procesne okoliščine primera to lahko storilo.

6. Sklep sodišča druge stopnje se sme po drugem odstavku 357. a člena ZPP izpodbijati samo zato, ker je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje. Pritožba zoper tak sklep sodišča druge stopnje ni namenjena izpodbijanju razlogov, zaradi katerih je sodišče druge stopnje razveljavilo sodbo sodišča prve stopnje, temveč izpodbijanju razlogov za vračanje zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje, čeprav bi upoštevajoč določbe ZPP to sojenje lahko opravilo sodišče druge stopnje samo.

7. Toženka navaja, da bi sodišče druge stopnje lahko o temelju razsodilo samo in pri tem izpostavlja zaključek sodišča druge stopnje, da dejansko stanje o tem, koliko napitnine je zbrane, ni popolno ugotovljeno, čeprav naj bi to dejstvo med strankama sploh ne bilo sporno. Pri tem pa spregleda, da je sodišče prve stopnje zahtevek zavrnilo zaradi zmotnega stališča o trditvenem in dokaznem bremenu in zato ni ugotavljalo niti višine zbrane napitnine niti deleža, do katerega bi lahko bil tožnik upravičen glede na določbe kolektivne pogodbe dejavnosti. Prav zato je sodišče druge stopnje pojasnilo, da bi ugotavljanje dejstev, ki jih sodišče prve stopnje ni ugotavljalo in bi jih prvič ugotavljalo šele sodišče druge stopnje, poseglo v pravico strank do pritožbe.

8. Iz pritožbe ne izhaja, zakaj naj bi v tej zadevi pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja glede na zgornje razloge za razveljavitev, ki se jih pritožba niti ne dotika, prevladala nad pravico do pritožbe. Zato in ker toženka v delu predloga izpodbija tudi razloge, zaradi katerih je sodišče druge stopnje razveljavilo sodbo sodišča prve stopnje, je Vrhovno sodišče pritožbo na podlagi četrtega odstavka 357. a člena ZPP zavrnilo.

9. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).