Jedro

Na podlagi jezikovne in logične razlage določb 9. člena in 10. člena ZUPJS je mogoče ugotoviti, da se upošteva tudi zakončevo posebno premoženje, saj zakon izrecno in jasno določa, da se upošteva dohodek in premoženje s tem zakonom določenih oseb (9. člen ZUPJS), ena izmed teh oseb je tudi vlagateljev zakonec (10. člen ZUPJS), pri čemer ZUPJS ne omenja kakršnihkoli razlik glede posebnega ali skupnega premoženja zakonca.

To potrjujeta tudi namenska in sistemska razlaga navedenih določb, saj se skladno z določbami 10. člena in 11. člena ZUPJS upošteva tiste osebe, za katere obstaja pravna obveznost preživljanja vlagatelja. Le-ta pa v primeru zakonca velja ne glede na (ne)obstoj skupnega premoženja (prvi odstavek 62. člena DZ). Gre namreč za dva različna instituta, ki ju ne gre enačiti: preživnina med zakoncema je tista, ki zakoncu omogoči življenjski obstoj in ne konkretna oblika premoženjskega režima. Ureditev premoženjskega režima med zakoncema s pogodbo o ureditvi premoženjskopravnih razmerij tako ne vpliva na upoštevanje materialnega položaja vlagateljevega zakonca v postopku odločanja o oprostitvi plačila sodne takse.

Skladno s 86. členom DZ je lahko del pogodbe o ureditvi premoženjskopravnih razmerij tudi sporazum o medsebojnem preživljanju in sporazum o preživnini za primer razveze zakonske zveze. V konkretnem primeru iz notarskega zapisa - pogodbe o ureditvi premoženjskopravnih razmerij med vlagateljem in njegovo zakonsko partnerko, ne izhaja, da bi se zakonca odpovedala pravici do preživljanja za časa trajanja zakonske zveze.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Ljubljani je z uvodoma navedenim sklepom predlog zasebnega tožilca za oprostitev plačila sodne takse v višini 240,00 EUR v zvezi s plačilnim nalogom I K 17335/2020 z dne 29. 1. 2021 zavrglo kot nepopolnega.

2. Zoper sklep se je pritožil zasebni tožilec po svojih pooblaščencih iz vseh pritožbenih razlogov, predvsem zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in posledično nepravilne uporabe materialnega prava. Višjemu sodišču predlaga, naj pritožbi ugodi in zasebnega tožilca oprosti plačila sodnih taks.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Prvi odstavek 11. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) za ugotavljanje materialnega položaja vlagatelja in drugih z zakonom določenih oseb napotuje na uporabo Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS). Ne glede na to določbo je skladno s šestim odstavkom 11. člena ZST-1 do celotne oprostitve plačila taks upravičena stranka, ki izpolnjuje materialne pogoje za prejemanje redne brezplačne pravne pomoči po zakonu, ki ureja brezplačno pravno pomoč. Tudi 14. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) glede ugotavljanja materialnega položaja prosilca in njegove družine napotuje na uporabo ZUPJS.

5. 9. člen ZUPJS določa, da se pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev pri ugotavljanju materialnega položaja upoštevajo s tem zakonom določene osebe, njihov dohodek in premoženje, razen v zakonsko določenih izjemah, pri čemer oprostitev plačila sodne takse med temi izjemami ni navedena. 1. točka prvega odstavka 10. člena ZUPJS določa, da se poleg vlagatelja pri ugotavljanju materialnega položaja upošteva tudi vlagateljev zakonec.

6. V zvezi s tem se zastavi vprašanje, ali se upošteva zgolj skupno premoženje ali poleg tega tudi posebno premoženje vlagateljevega zakonca. Na podlagi jezikovne in logične razlage določb 9. člena in 10. člena ZUPJS je mogoče ugotoviti, da se upošteva tudi zakončevo posebno premoženje, saj zakon izrecno in jasno določa, da se upošteva dohodek in premoženje s tem zakonom določenih oseb (9. člen ZUPJS), ena izmed teh oseb je tudi vlagateljev zakonec (10. člen ZUPJS), pri čemer ZUPJS ne omenja kakršnihkoli razlik glede posebnega ali skupnega premoženja zakonca. Poleg tega so določbe ZUPJS posebni predpisi, ki določajo način uveljavljanja pravic iz javnih sredstev, tako da ureditev premoženjskega režima zakoncev, kot to določa Družinski zakonik (DZ) kot splošen predpis, za predmetno presojo niti ni bistvena.

7. To potrjujeta tudi namenska in sistemska razlaga navedenih določb, saj se skladno z določbami 10. člena in 11. člena ZUPJS upošteva tiste osebe, za katere obstaja pravna obveznost preživljanja vlagatelja. Le-ta pa v primeru zakonca velja ne glede na (ne)obstoj skupnega premoženja (prvi odstavek 62. člena DZ). Gre namreč za dva različna instituta, ki ju ne gre enačiti: preživnina med zakoncema je tista, ki zakoncu omogoči življenjski obstoj in ne konkretna oblika premoženjskega režima.1 Ureditev premoženjskega režima med zakoncema s pogodbo o ureditvi premoženjskopravnih razmerij tako ne vpliva na upoštevanje materialnega položaja vlagateljevega zakonca v postopku odločanja o oprostitvi plačila sodne takse.

8. Nadalje je skladno s 86. členom DZ lahko del pogodbe o ureditvi premoženjskopravnih razmerij tudi sporazum o medsebojnem preživljanju in sporazum o preživnini za primer razveze zakonske zveze. V konkretnem primeru iz notarskega zapisa opr. št. SV ... – pogodbe o ureditvi premoženjskopravnih razmerij med vlagateljem in njegovo zakonsko partnerko, ne izhaja, da bi se zakonca odpovedala pravici do preživljanja za časa trajanja zakonske zveze. Odpoved preživljanja je v 5. členu te pogodbe dogovorjena zgolj v primeru razveze zakonske zveze, kar pa v konkretni zadevi ni podano.

9. Pritožnik nadalje navaja, da z zakonsko partnerko živita na povsem različnih naslovih in nimata skupnega prebivališča. Skladno s 3. točko 11. člena ZUPJS se pri ugotavljanju materialnega položaja osebe ne upošteva zakonec osebe, ki v življenjski skupnosti ni več dejansko povezan z družino in je začet postopek za razvezo zakonske zveze ali pogrešani zakonec. V primeru prenehanja dejanske skupnosti morata biti sočasno izpolnjena oba pogoja, torej dejanska nepovezanost zakoncev in začetek postopka za razvezo zakonske zveze. Slednjega pritožnik ni navajal, zato zatrjevanje zgolj prenehanja dejanske življenjske skupnosti za neupoštevanje zakonca ne zadošča. 10. Tako ni dvoma, da v času trajanja zakonske zveze med vlagateljem in njegovo zakonsko partnerko obstaja dolžnost preživljanja, kar pomeni, da se posledično v okviru postopka oprostitve plačila sodne takse upošteva tudi njen materialni položaj.

11. Mogoče je pritrditi pritožniku, da bi prevod listin sicer predstavljal dodatne stroške, vendar ga to na noben način ne odvezuje obveznosti predložitve listin v slovenskem jeziku skladno z določbo drugega odstavka 12. člena ZST-1 in prvega odstavka 7. člena ZKP.

12. Upoštevaje vse navedeno je prvostopenjsko sodišče na podlagi tretjega odstavka 76. člena v zvezi s 7. členom ZKP ter drugim in tretjim odstavkom 12. člena ZST-1 pravilno in zakonito zavrglo predlog zasebnega tožilca za oprostitev plačila sodne takse, ker zasebni tožilec ni dostavil izpisa prometa in stanja na računu njegove zakonske partnerke in njenih dokazil o dohodkih v slovenskem jeziku.

13. Ker pritožbeni senat ni ugotovil kršitev, na katere mora skladno s petim odstavkom 402. člena ZKP paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnil kot neutemeljeno.

1 Novak, B., red., Čujovič, M. et al, Komentar Družinskega zakonika, Ljubljana 2019, str. 272-273.