Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSL sklep II Cp 318/2009

ECLI:SI:VSLJ:2009:II.CP.318.2009 Civilni oddelek

sklepčnost tožbe izostanek z naroka zamudna sodba zamudna sodba zaradi izostanka z naroka preuranjeno opozarjanje na posledice izostanka z naroka
Višje sodišče v Ljubljani
3. junij 2009

Povzetek

Sodba se ukvarja z vprašanjem pravilnosti izdaje zamudne sodbe zaradi izostanka toženca ter z utemeljenostjo zahtevka tožnice za opustitev vznemirjanja in rušenje dela stavbe. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da tožnica ni ustrezno obrazložila svojega zahtevka, kar vodi do razveljavitve sodbe in vrnitve zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. Poudarjeno je, da v civilnem postopku ni dovolj zgolj navajanje dejanskega stanja, temveč je potrebno tudi jasno opredeliti pravno varstvo in razloge, ki ga utemeljujejo.
  • Pravna vprašanja v zvezi z zamudno sodbo in pravnimi posledicami izostanka z naroka.Ali je bila zamudna sodba pravilno izdana glede na izostanek toženca in ali so bili izpolnjeni vsi pogoji za njeno izdajo?
  • Pravna vprašanja o protipravnem vznemirjanju in pravni podlagi za rušenje stavbe.Ali je tožnica pravilno utemeljila svoj zahtevek za opustitev vznemirjanja in rušenje dela stavbe na toženčevem zemljišču?
  • Pravna vprašanja o obveznosti strank v civilnem postopku.Ali je tožnica ustrezno opredelila dejansko stanje in pravno varstvo, ki ga zahteva?
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

V civilnem postopku ne zadošča, da stranka navede dejansko stanje s prošnjo, da ga sodišče razišče. Predmet civilnega spora opredeljuje tožbeni zahtevek, stranka pa mora pojasniti tudi, kakšno pravno varstvo si želi, in razloge, ki ga utemeljujejo.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sodba razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Pritožbeni stroški so nadaljnji pravdni stroški.

Obrazložitev

Zamudna sodba je izdana zaradi toženčevega izostanka s prvega naroka za glavno obravnavo. Tožencu nalaga obveznost, da preneha z vznemirjanjem tožnice pri uporabi parc. št. 362/1 in 362/3 k.o. ... s košnjo, sajenjem rož, hojo in podobnimi posegi in mu prepoveduje nadaljnje vznemirjenje (1. točka izreka). Tožencu nalaga tudi obveznost, da poruši tisti del zgradbe S..., ki sega preko posestne meje na parc. št. 362/1 in 362/3 k.o. ... in tudi del stavbe na parc. št. 362/2 k.o. ..., tako da bo stavba od posestne meje oddaljena vsaj 1 m (2. in 3. točka izreka). Tožencu je naložena obveznost plačila 721,49 € tožničinih pravdnih stroškov (4. točka izreka).

Zoper sodbo sodišča prve stopnje se po svojem pooblaščencu pravočasno pritožuje toženec. Pritožuje se zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava in pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Priglaša tudi stroške pritožbenega postopka. Nasprotuje izdaji zamudne sodbe, ker v času, ko je sodišče oddalo na pošto opozorilo o posledicah izostanka z naroka, še ni veljal ZPP-D, ki je uveljavil zamudno sodbo zaradi izostanka z naroka. Sodišču prve stopnje očita protispisno ugotovitev, da je bilo na dan naroka in izdaje sodbe (10.10.2009) vabilo za toženca že izkazano. Sodba lahko samo hipotetično sklepa, da je bilo vabilo tožencu vročeno dne 24.9.2009. Iz spisovnih podatkov je razvidno, da se je poštna pošiljka z vabili na sodišče vrnila šele 13.10.2009. Sodbi očita pomanjkanje razlogov, ker ne pojasnjuje načina vročitve vabila tožencu. Nasprotuje tudi uporabi 92. in 99. čl. Stvarnopravnega zakonika (SPZ). Zaradi povezanosti zemljišča in stavbe zahtevek za rušenje ni upravičen; pa tudi zato ne, ker tožeča stranka zahteva zgolj rušenje stavbe, ne pa tudi vrnitve stvari (zemljišča). Meni, da 92. čl. SPZ ne more biti pravna podlaga za podrtje dela stavbe, ki stoji na toženčevem zemljišču, na katerem tožnica nima stvarnopravnih upravičenj. Če bi šlo za nepremičninsko prirast, bi bilo pristojno nepravdno sodišče in tudi v tem primeru rušenje ne bi prišlo v poštev. Ker tožnica ne zatrjuje protipravnega vznemirjenja in ga ne obrazloži, je tudi določilo 99. čl. SPZ nepravilno uporabljeno.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbenemu stališču, da je sodišče prve stopnje toženca preuranjeno opozarjalo na pravne posledice izostanka z naroka, ni mogoče slediti. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku - ZPP-D (Ur. list RS, št. 45/2008 ), ki je uveljavil zamudno sodbo v primeru izostanka z naroka, je bil objavljen dne 9.5.2008, veljati pa je začel 1.10.2008. Čas med objavo in začetkom veljavnosti je namenjen ravno seznanitvi s predpisom oz. spremembo ter pripravi na začetek uporabe. Tožnik je bil poučen o pravnih posledicah izostanka z naroka, kakršne so veljale dne 10.10.2009, ko se je narok vršil. Ugotovitev sodišča prve stopnje, da je vabilo tožencu na poravnani narok in prvi narok za glavno obravnavo izkazano, je pravilna. Ob dejstvu, da je to ugotovitev mogoče preizkusiti s podatki vrnjene pošten pošiljke na list. št. 19, ni pomembno, ali je v času izdaje odločbe pošiljka že bila v spisu oz. na kakšen način je sodišče pravilnost vabljenja preverjalo, niti to ne, da načina vročanja v izpodbijani sodbi posebej ne opisuje. Iz vrnjene poštne pošiljke je razvidno, da je bila vročitev poizkušena dne 24.9.2009 in tega dne toženec obveščen, da se bo štela vročitev za opravljeno, če pošiljke v 15. dneh ne prevzame. Toženec nepravilnosti pri vročanju ne zatrjuje.

Poleg toženčevega izostanka z naroka pa morajo biti za izdajo zamudne sodbe izpolnjeni tudi drugi pogoji. Iz 2. odstavka 318. čl. ZPP in 2. odstavka 282 čl. ZPP je razvidno, da sodišče lahko ugodi samo sklepčni tožbi, nesklepčno tožbo pa zavrne, če nesklepčnost na naroku ali v danem roku ni odpravljena.

Tožeča stranka je dejansko podlago svojega zahtevka navajala v tožbi in pripravljalni vlogi z dne 26.5.2008. V nobeni od navedenih vlog ne navaja, kdaj so toženčevi pravni predniki adaptirali in povečevali na parc. št. 362/2 k.o. ... stoječo stavbo, zaradi česar ni mogoče ugotoviti pravne podlage za odločanje o zahtevku. Termin "že pred časom" za opredelitev pravne podlage ne zadošča, saj je pozitivna stvarno pravna zakonodaja v veljavi šele od 2003 dalje; pred tem je bilo to področje urejeno z Zakonom o temeljnih lastninskopravnih razmerjih, pred 1.9.1980 pa so se uporabljala pravila Občnega državljanskega zakonika. Glede na to, da sedaj veljavni Stvarnopravni zakonik (v nadaljevanju SPZ) določa, da stvarne pravice, pridobljene pred uveljavitvijo tega zakona, ostanejo v veljavi, v različnih časovnih obdobjih pa so bile posledice gradnje na tujem zemljišču in gradnje čez mejo urejene na različen način, je časovna opredelitev potrebna. Uspešnost zahtevka je lahko odvisna tudi od tega, v kakšnem obsegu toženčeva stavba stoji na tožničinem zemljišču ter kakšna je namembnost in vrednost objekta ali dela objekta, ki stoji na njenem zemljišču. Rušenje je namreč poseg, ki pomembno poseže tako v premoženjske kot druge razmere, zato so tudi zgoraj navedene okoliščine lahko odločilne pri utemeljenosti zahtevka.

Tožnica dejanj, s katerimi jo toženec vznemirja na njeni nepremičnini, ni opisala. Ni navedla kako pogosto, na kakšen način, v kakšnem obsegu, na katerem delu nepremičnine tožnik s košnjo trave, sajenjem rož in hojo posega v njeni zemljišči. Tožnica se zadovolji s splošno trditvijo, da toženec posega v njeni zemljišči, posameznih protipravnih dejanj pa ne opiše. Zaključek, ali gre za protipravno vznemirjenje, je stvar sodišča, tožnica pa mora navesti konkretna dejanja. Tožničino podajanje se pokaže za nesprejemljivo tudi zato, ker zahteva opustitev podobnih posegov in njihovo prepoved za bodoče, posegov pa ne opiše. Upoštevajoč 37. čl. SPZ, je lastninska pravica absolutna in omogoča neomejeno razpolaganje s stvarmi; lastnik stvari je pri njeni uporabi omejen le s pravicami drugih (12. čl. SPZ). Kdor zatrjuje, da ga nekdo pri uporabi nepremičnine vznemirja, mora dokazati, ne samo posege, s katerimi je do vznemirjenja prišlo, ampak tudi to, da gre za protipravno vznemirjanje. Tožnica ne zatrjuje, da jo tožnik s stavbo na svoji nepremičnini vznemirja, ji povzroča škodo, niti, da gre za način uporabe, ki je nedovoljen. Vznemirjanja s stavbo na toženčevem zemljišču niti na splošno ne zatrjuje, tako da je ta del zahtevka povsem brez trditvene podlage. Brez navedbe dejanske podlage tožnica z zahtevkom za poseg v tožnikovo lastninsko pravico ne more biti uspešna. Dejstvo, da tožnik za svojo stavbo nima gradbenega dovoljenja je lahko pomembno v upravni zadevi, kjer prevladuje javni interes, v obravnavani zadevi pa gre za spor dveh strank, katerih uspeh je odvisen od vrste zaščite, ki jo zahtevata in torej od izkazanosti pravno relevantnih dejstev.

V civilnem postopku ne zadošča, da stranka navede dejansko stanje s prošnjo, da ga sodišče razišče, in ji prizna, kar ji pripada. Predmet civilnega spora opredeljuje tožbeni zahtevek, stranka pa mora pojasniti tudi, kakšno pravno varstvo si želi, in razloge, ki ga utemeljujejo. Ker iz dejstev, ki jih je tožeča stranka navedla, utemeljenost zahtevka ne izhaja, tožeča stranka pa še ni bila pozvana, da nesklepčnost tožbe odpravi, je izpodbijana sodba razveljavljena (354. čl. ZPP).

Pritožbeni stroški so nadaljnji pravdni stroški (3. odstavek 165. čl. ZPP).

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia