Jedro

Ker je v tarifni št. 11 Pravilnika o tarifi določeno, da je izvršitelj upravičen do plačila za svojo storitev v stalnem znesku v višini 25 točk za postavko "seznanitev s spisom in vpis v evidenco", česar pa izvršitelj ni v celoti opravil, saj je le zadevo vpisal v svojo evidenco, ni upravičen do plačila za opravljeno delo.

V tarifi za plačilo dela izvršiteljev ni podlage, da bi izvršitelj lahko zahteval plačilo določenih stroškov za opravljanje dejanj izvršbe, če do njih zaradi ustavitve izvršbe ni prišlo, prav tako pa tarifa ne nudi opore za zaključek, da mu pripada plačilo zgolj za vpis v evidenco izvršitelja.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se predlog izvršitelja za odmero stroškov zavrne.

Upnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odmerilo stroške izvršitelja na 1.000,00 SIT. Kar je izvršitelj zahteval več, je zavrnilo. S sklepom je še odredilo računovodstvu Okrožnega sodišča v Ljubljani, da znesek 1.555,00 SIT, ki ga je dne 26.6.1998 založil upnik, vrne upniku na njegov račun, znesek 1.000,00 SIT pa nakaže izvršitelju na njegov račun.

Proti sklepu se je iz vseh pritožbenih razlogov pritožil upnik, ki predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlog izvršitelja za odmero stroškov zavrne. Navaja, da 2. člen Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom določa, da so izvršiteljska storitev vsa dejanja, ki jih izvršitelj opravi na podlagi sklepa ali odredbe sodišča oziroma drugega organa in v skladu s predpisi, ki določajo opravila izvršitelja. 19. člen istega pravilnika določa, da začne izvršitelj opravljati dejanja izvršbe oziroma zavarovanja po pravnomočnosti sklepa sodišča, ki vodi izvršilni postopek, ko prejme odredbo sodišča o opravi dejanj izvršbe ter, ko na svoj račun prejme predujem od upnika. Navedeni pogoji morajo biti podani kumulativno, v konkretnem primeru pa niso bili izpolnjeni. Izvršitelj ni prejel odredbe sodišča o opravi dejanj izvršbe, upnik pa tudi ni plačal predujma. Izvršitelj zato ni bil upravičen začeti opravljati izvršbo in ni upravičen do stroškov iz tega naslova.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče uvodoma pojasnjuje, da je sodna praksa po uveljavitvi 4. dela Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur.l. RS, št. 51/98, v nadaljevanju ZIZ) različno razlagala pravna pravila, ki urejajo plačilo dela izvršiteljev in povračilo stroškov v zvezi z njihovim delom (prim. na primer odločbi Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. III Cp 2234/2000 in III Cp 2310/2000), vendar pa je nato, upoštevajoč tehtnost argumentov, zavzela enotno stališče, kakršno bo razvidno iz nadaljevanja obrazložitve.

Pojem izvršiteljske storitve opredeljuje 2. člen Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (Ur.l. RS, št. 32/2000, v nadaljevanju Pravilnik o tarifi): Izvršiteljska storitev so vsa dejanja izvršbe in zavarovanja, ki jih izvršitelj opravi na podlagi sklepa ali odredbe sodišča oziroma drugega z zakonom določenega organa ter in v skladu z drugimi predpisi, ki določajo opravila izvršitelja. Poleg vrednotenja izvršiteljskih storitev po 2. členu, ki se opravljajo v fazi oprave izvršbe, Pravilnik o tarifi določa tudi povračilo nekaterih stroškov izvršitelju v zvezi z opravljanjem posameznih dejanj izvršbe in zavarovanja (1. člen Pravilnika o tarifi), to je povračilo stroškov v zvezi z opravljanjem dejanj pred fazo oprave izvršbe. Takšno opravilo je naprimer vpis v evidenco zadev pri izvršitelju (člen 20 - 31 Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja, Ur.l. RS, št. 32/2000, v nadaljevanju Pravilnik o opravljanju službe). Medtem ko izvršitelj začne opravljati posamezna dejanja izvršbe ali zavarovanja v fazi oprave izvršbe, ko prejme sklep sodišča, ki vodi izvršilni postopek ali postopek zavarovanja, o določitvi izvršitelja, ko prejme odredbo sodišča o opravi dejanj izvršbe, ter ko na svoj račun od upnika prejme predujem za stroške za opravo dejanj izvršbe ali zavarovanj (prvi odstavek 19. člena Pravilnika o opravljanju službe), je dolžan zadevo vpisati v evidenco takoj, ko jo prejme v izvršitev (prvi odstavek 21. člena Pravilnika o opravljanju službe), torej ko mu sodišče, ki vodi izvršilni postopek ali postopek zavarovanja, pošlje sklep o določitvi izvršitelja.

Izvršitelj je upravičen do plačila za svoje delo in do povračila stroškov v zvezi z opravljenim delom po tarifi, ki jo predpiše minister, pristojen za pravosodje, na predlog Zbornice izvršiteljev (291. člen ZIZ). To pomeni, da pri odmeri stroškov izvršiteljev ne velja načelo proste presoje o višini stroškov, ampak je sodišče vezano na predpisano tarifo. Ta v tarifni št. 11 med drugim določa, da izvršitelju pripada plačilo v stalnem znesku za seznanitev s spisom in vpis v evidenco. Predvideno je torej plačilo za kumulativno opravljeni storitvi, od katerih se prva opravi v fazi oprave izvršbe, druga (vpis v evidenco) pa že, ko izvršitelj zadevo prejme v izvršitev.

V konkretnem primeru je sodišče s sklepom z dne 18.9.2000 določilo izvršitelja, nato pa je izvršbo s sklepom z dne 11.10.2000 ustavilo zaradi umika predloga za izvršbo (drugi odstavek 43. člena ZIZ). Izvršitelj tako ni prejel odredbe sodišča o opravi izvršbe ne ustreznih listin iz četrtega odstavka 19. člena Pravilnika o opravljanju službe, pa tudi ne celotnega predujma za opravo dejanj izvršbe ali zavarovanja. To napotuje na sklep, da niso bili dani pogoji za začetek opravljanja posameznih dejanj izvršbe, pa tudi ne pogoji za seznanitev s spisom. Ker je v tarifni št. 11 Pravilnika o tarifi določeno, da je izvršitelj upravičen do plačila za svojo storitev v stalnem znesku v višini 25 točk za postavko "seznanitev s spisom in vpis v evidenco", česar pa izvršitelj ni v celoti opravil, ni upravičen do plačila za opravljeno delo. Ker je upnik predlog za izvršbo umaknil, je sodišče prve stopnje izvršbo ustavilo. V tarifi za plačilo dela izvršiteljev ni podlage, da bi izvršitelj lahko zahteval plačilo določenih stroškov za opravljanje dejanj izvršbe, če do njih zaradi ustavitve izvršbe ni prišlo, prav tako pa tarifa ne nudi opore za zaključek, da mu pripada plačilo zgolj za vpis v evidenco izvršitelja.

Ker je torej pritožba upnika utemeljena, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je predlog izvršitelja za odmero stroškov zavrnilo (3. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 15. čl. ZIZ).

Pritožbeno sodišče je odločilo, da upnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka. Ker je bila izvršba ustavljena, povrnitev stroškov pritožbenega postopka ni mogoče naložiti v plačilo dolžniku, prav tako pa v določilu 38. člena ZIZ ni podlage, da bi moral te stroške kriti izvršitelj. Ker odločanje o predlogu za oprostitev plačila sodnih taks ni v pristojnosti pritožbenega sodišča, bo moralo o njem odločiti sodišče prve stopnje.