Jedro

Neupoštevna je sprememba vrednosti spornega predmeta, ki so jo tožniki navedli po izvajanju dokazov na prvem naroku in pri tem niso spremenili tožbe. Poleg tega potek časa sam po sebi ne utemeljuje nove ocene vrednosti spornega predmeta, sprememba zakonodaje pa tudi ne.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je delno ugodilo tožbenemu zahtevku in toženki naložilo, da mora podreti zidano steno na hodniku v drugem nadstropju določene stanovanjske stavbe ter hodnik izročiti tožnikom v soposest in souporabo, zavrnilo pa je tožbeni zahtevek za izpraznitev skladišča poleg kleti v pritličju te stavbe in njegovo izročitev tožnikom v soposest in souporabo. Istočasno je s sklepom zavrnilo predlagano začasno odredbo s prepovedjo odtujitve in obremenitve enosobnega stanovanja s kabinetom v drugem nadstropju iste stavbe.

Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožnikov in v izpodbijanem zavrnilnem delu potrdilo prvostopenjsko sodbo in sklep, ugodilo pa je pritožbi toženke in stranske intervenientke ter prvostopenjsko sodbo spremenilo tako, da je zavrnilo tudi tožbeni zahtevek za podrtje stene na hodniku in izročitev hodnika v solast in souporabo. Drugače je še odločalo o pravdnih stroških.

Tožniki v pravočasni reviziji proti drugostopenjski odločbi uveljavljajo vse revizijske razloge, predlagajo pa njeno razveljavitev in razveljavitev zavrnilnega dela prvostopenjske sodbe ter vrnitev zadeve drugostopenjskemu oziroma prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje.

Revizija je bila dostavljena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in vročena nasprotni stranki, vendar toženka in stranska intervenientka nanjo nista odgovorili.

Revizija ni dovoljena.

Revizija je izredno pravno sredstvo proti pravnomočni drugostopenjski odločbi z omejenim obsegom in razlogi izpodbijanja v primerjavi s pritožbo kot rednim pravnim sredstvom proti prvostopenjski odločbi. Ena od omejitev je določena v drugem odstavku 367. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS št. 73/2007 - UPB3), po katerem mora za dovoljenost revizije v premoženjskem sporu vrednost izpodbijanega dela pravnomočne odločbe presegati 4.172,93 EUR (prej 1.000.000,00 SIT).

Obravnavani spor je premoženjske narave. Ker gre za nedenarni zahtevek, so tožniki v tožbi z dne 21.1.1997 vrednost spornega predmeta ocenili na 200.000 SIT (sedaj 834,59 EUR). V reviziji so sicer na prvi strani navedli, da znaša vrednost 4.590,22 EUR, kar ustreza znesku 1.100.000 SIT, vendar te oznake ni mogoče upoštevati. Revizijsko sodišče ugotavlja, da so tožniki spremenili oceno vrednosti spornega predmeta na naroku 22.9.2003 z obrazložitvijo "zaradi poteka časa in spremembe zakonodaje", vendar se je stranska intervenientka temu takoj in utemeljeno uprla, saj se je na tem naroku že začela obravnavati glavna stvar in so se tudi že izvajali dokazi z vpogledom v listine, do nove ocene vrednosti spornega predmeta pa je prišlo na koncu naroka. Zato niso izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 44. člena ZPP.

Tudi razlogi, s katerimi so tožniki utemeljevali novo oceno, niso upoštevni. Potek časa sam po sebi ne utemeljuje nove ocene vrednosti spornega predmeta, sprememba zakonodaje pa tudi ne. Novi ZPP, ki je začel veljati 14.7.1999, je dvignil revizijski prag za dovoljenost revizije z 80.000 SIT na 1.000.000 SIT, vendar v prehodnih določbah vprašanja dovoljenosti revizije glede na vrednost spornega predmeta v zadevah, v katerih je bila tožba vložena pred njegovo uveljavitvijo, ni uredil drugače, kot so to storile nekatere novele prejšnjega ZPP. Zato tudi za tožbe, ki so bile vložene pred uveljavitvijo novega ZPP, velja revizijski prag iz novega zakona.

Revizijsko sodišče ugotavlja, da bi tožniki oceno vrednosti spornega predmeta na naroku 22.9.2003 lahko spremenili le, če bi hkrati spremenili tudi tožbo, vendar je niso.

Pojasnjeni razlogi za nedovoljenost revizije proti drugostopenjski sodbi veljajo tudi za nedovoljenost revizije proti drugostopenjskemu sklepu o začasni odredbi (drugi odstavek 384. člena ZPP), ki pa poleg tega tudi ni sklep, s katerim bi bil postopek končan v smislu prvega odstavka 384. člena ZPP.

Zato je revizijsko sodišče na podlagi 377. člena ZPP odločilo kot v izreku te odločbe, ki zajema tudi odločitev o priglašenih revizijskih stroških.