Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Zoper sklep, s katerim sodišče ugodi spremembi tožbe, po sedmem odstavku 185. člena ZPP ni posebne pritožbe. Ker je sodišče prve stopnje v tej zadevi odločitev o dovolitvi spremembe tožbe združilo s sklepom o svoji stvarni nepristojnosti, bi izpodbijani sklep, če bi postal pravnomočen, pomenil konec postopka pred sodiščem prve stopnje, ki je ta sklep izdalo. Toženki zato ni mogoče odrekati pravice do pritožbe zoper sklep o dovolitvi spremembe tožbe.
I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.
II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.
1. Sodišče prve stopnje je, potem ko je tožnica med pravdo zvišala svoj odškodninski zahtevek, dovolilo spremembo tožbe in sklenilo, da ni stvarno pristojno za odločanje v tej zadevi; napovedalo je, da bo po pravnomočnosti sklepa zadevo odstopilo Okrožnemu sodišču v Ljubljani.
2. Toženka se je pritožila zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga spremembo, podrejeno razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. Poudarja, da je izrecno nasprotovala zvišanju tožbenega zahtevka. Sodišče spremembe ne bi smelo dovoliti, saj ta zaradi spremembe stvarne pristojnosti ni bila smotrna. Tudi sicer razlogov za takšno svojo odločitev ni navedlo, zato se sklepa ne da preizkusiti.
3. Tožnica na pritožbo ni odgovorila.
4. Pritožba je utemeljena.
5. Zoper sklep, s katerim sodišče ugodi spremembi tožbe, po sedmem odstavku 185. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) ni posebne pritožbe. Ker je sodišče prve stopnje v tej zadevi odločitev o dovolitvi spremembe tožbe združilo s sklepom o svoji stvarni nepristojnosti, bi izpodbijani sklep, če bi postal pravnomočen, pomenil konec postopka pred sodiščem prve stopnje, ki je ta sklep izdalo. Toženki zato ni mogoče odrekati pravice do pritožbe zoper sklep o dovolitvi spremembe tožbe. Drugačen pravni pouk v izpodbijanem sklepu je očitno napačen.
6. Po vročitvi tožbe je za spremembo tožbe potrebna privolitev tožene stranke, vendar sodišče lahko kljub njenemu nasprotovanju spremembo dovoli, če je to smotrno za dokončno ureditev razmerja med strankama; če bi zaradi spremembe tožbe prišlo do spremembe stvarne pristojnosti sodišča, se šteje, da sprememba tožbe ni smotrna (prvi odstavek 185. člena ZPP).
7. Sodišče prve stopnje za svojo odločitev, da kljub toženkinemu nasprotovanju dovoli spremembo tožbe, v izpodbijanem sklepu ni navedlo nobenega vsebinskega razloga. Te odločitve zato ni mogoče preizkusiti, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Ker kršitve v pritožbenem postopku ni mogoče odpraviti, terja obvezno razveljavitev izpodbijanega sklepa v celoti, saj je odločitev o stvarni nepristojnosti vezana na dovolitev spremembe tožbe.
8. Sodišče druge stopnje je po navedenem ugodilo pritožbi in na podlagi 3. točke 365. člena ZPP sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje, ki bi moralo svojo novo odločitev ustrezno obrazložiti. Če bo ocenilo, da toženkina privolitev za spremembo tožbe ni potrebna (186. člen ZPP), bo moralo takšno svoje stališče pojasniti. Če pa bo ocenilo, da ne gre za privilegirano spremembo tožbe, bo moralo upoštevati pravilo, da sodišče po vročitvi tožbe toženi stranki ne more dovoliti spremembe tožbe, ki bi imela za posledico spremembo stvarne pristojnosti sodišča, če tožena stranka tej spremembi nasprotuje.
9. Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na določilu tretjega odstavka 165. člena ZPP.