Jedro

Vrednost kmetijskih zemljišč se določi glede na katastrsko kulturo, katastrski razred in katastrski okraj na podlagi Odloka o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč uporabljenih za gradnjo, v postopku denacionalizacije, za ugotavljanje vrednosti po metodologijah, ki jih ZDen ne predpisuje, v ZDen ni podlage.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo na podlagi 1. odstavka 59. člena ZUS zavrnilo tožnikovo tožbo proti odločbi tožene stranke z dne 24.10.2003. Z njo je bilo na podlagi 1. odstavka 243. člena ZUP/86 odločeno, da se pritožbi zavezanca (Slovenske odškodninske družbe) delno ugodi ter se dopolnilna odločba Upravne enote T. z dne 25.7.2002 odpravi (1. točka izreka), zahteva A. in M.P. za povrnitev zmanjšane vrednosti nepremičnin parc. št. 722/2, 725/2, 723, 724, 207/2, 280/1, 726, 281/1, 206/2, 266/10 vse vpisane pri zk. vl. št. 911 k.o. B. ter parc. št. 158, 157/1, 157/2 vpisane pri zk. vl. št. 655 k.o. K. se zavrne (2. točka izreka), v preostalem delu zahteve za vračilo premoženja pa bo Upravna enota T. odločala v nadaljevanju postopka (3. točka izreka) ter da stroškov postopka ni (4. točka izreka). Z omenjeno dopolnilno odločbo je organ prve stopnje odločil, da je zavezanka Slovenska odškodninska družba d.d. L. dolžna tri mesece po pravnomočnosti odločbe izročiti upravičencema A. in M.P., odškodnino v obliki obveznic Slovenske odškodninske družbe v višini 5.324.644,25 SIT za razliko zaradi zmanjšanja vrednosti že omenjenih nepremičnin med vrednostjo po podržavljenju v višini 49.889.373 SIT in vrednostjo ob vračanju v višini 28.590.796 SIT.

Odločitev tožene stranke v izpodbijanem upravnem aktu temelji na stališču, da naj bi predstavljal edino podlago za ugotavljanje vrednosti kmetijskih zemljišč in gozdov v času podržavljenja in v času vračanja Odlok o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč uporabljenih za gradnjo, v postopku denacionalizacije (Uradni list RS, št. 16/92 in 21/92 dalje odlok) ne pa Enotna metodologija za ugotavljanje vrednosti kmetijskega zemljišča in gozda (Uradni list SRS, št. 10/87), na kateri temelji izračun omenjenih vrednosti v odločbi organa prve stopnje.

Sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijane sodbe navaja, da je bila vrednost podržavljenih nepremičnin glede na 44. člen ZDen pravilno določena glede na katastrsko kulturo, katastrski razred in katastrski okraj na podlagi odloka, ki predstavlja edino podlago za ugotavljanje vrednosti kmetijskih zemljišč in gozdov v času podržavljenja in v času vračanja. Ugotovitev vrednosti navedenega premoženja, torej tudi razlike med vrednostjo podržavljenega premoženja in vrednostjo premoženja ob vrnitvi, se namreč lahko ugotavlja na podlagi metodologij predpisanih z ZDen, to pa Enotna metodologija za ugotavljanje vrednosti kmetijskega zemljišča in gozda ni. V tožbi predlagani dokazi so bili izvedeni že v upravnem postopku ter po presoji sodišča prve stopnje k drugačni odločitvi ne bi pripomogli, zato glavna obravnava (ki niti predlagana ni bila), ni bila opravljena.

Tožnik navaja v pritožbi, da določanje vrednosti gozda na podlagi odloka, ki ne temelji na gozdnem sestoju ampak na katastrskem razredu, ni objektivno. Katastrski razredi se niso spreminjali že od leta 1929 dalje, izračun prave vrednosti pa je mogoč le z upoštevanjem stanja gozdnega sestoja. Zato meni, da je potrebno opraviti izračun vrednosti na podlagi Enotne metodologije za ugotavljanje vrednosti kmetijskega zemljišča in gozda in ne na podlagi odloka. Sodišču predlaga, da na glavni obravnavi zasliši sodnega izvedenca A.A. na mnenju katerega temelji upravna odločba prve stopnje ter priče, ki bi pripomogle k pojasnitvi zadeve.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno odločilo in svojo odločitev pravilno utemeljilo. Vrednost podržavljenega premoženja se namreč po 1. odstavku 44. člena ZDen določi po stanju premoženja v času podržavljenja in ob upoštevanju njegove sedanje vrednosti. Če gre za kmetijska zemljišča oziroma gozdove (kot v obravnavanem primeru) se njihova vrednost po 3. odstavku omenjenega člena ZDen določi glede na katastrsko kulturo, katastrski razred in katastrski okraj na podlagi odloka. Zato je pravilno stališče sodišča prve stopnje v izpodbijani sodbi (ter tožene stranke v izpodbijanem upravnem aktu), da predstavlja odlok edino podlago za ugotavljanje vrednosti kmetijskih zemljišč in gozdov v času podržavljenja in v času vračanja. Ugotavljanje vrednosti premoženja po metodologijah, ki jih ZDen ne predpisuje, zato v postopku denacionalizacije ne more biti podlaga za odločanje. Ker temelji v obravnavanem primeru izračun vrednosti kmetijskega zemljišča v izpodbijanem upravnem aktu ob podržavljenju in v času vračanja na odloku, ki je predpisan z ZDen, je bilo materialno pravo pravilno uporabljeno. V pritožbi uveljavljeni ugovori, ki se nanašajo na neobjektivnost metodologije predpisane z ZDen, zato na drugačno odločitev nimajo vpliva.

Ker za pravilno ugotovitev dejanskega stanja ni bilo potrebno izvajati novih dokazov, pritožbeno sodišče glede na 76. člen ZUS ni opravilo v pritožbi predlagane glavne obravnave.

Ker je pritožbeno sodišče spoznalo, da ni podan uveljavljani pritožbeni razlog, niti ne razlogi na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo na podlagi 73. člena ZUS zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.