Jedro

Neutemeljeno pritožba zahteva podajo soglasja s strani same fizične osebe kot lastnika preostalega solastniškega deleža. Nad njim je v teku postopek osebnega stečaja, v katerem ta s svojim premoženjem ne more sam razpolagati, v njegovem imenu namreč nastopa stečajni upravitelj kot njegov zakoniti zastopnik. Stečajna upraviteljica je bila tako tista, ki je bila upravičena stečajnemu sodišču predlagati skupno prodajo v okviru tega izvršilnega sodišča, čemur je le to s sklepom z dne 11. 12. 2019 tudi sledilo in podalo soglasje.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

II. Stranki sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se nepremičnina k. o. X parcela ..., last dolžnika do 86/100 in stečajnega dolžnika A. A. do 14/100, proda kot celota v izvršilnem postopku I 276/2019. 2. Sklep s pravočasno pritožbo po pooblaščencu izpodbija dolžnik. Navaja, da so pravila ugotavljanja vrednosti, postopka prodaje in varovanja pravic upnikov različna v izvršilnem in stečajnem postopku, zaradi česar jih med seboj ni mogoče mešati. V stečajnem postopku je podana ena vrednost nepremičnine, v izvršilnem postopku pa druga. V izvršilnem postopku je že bila razpisana dražba, ki je bila brez utemeljenega razloga preklicana. Stališče stečajnega dolžnika v stečajnem postopku osebnega stečaja tudi ni bilo preverjeno in ni mogoče ugotoviti, ali tudi on soglaša s tovrstno prodajo, zaradi česar je odločitev preuranjena. Predlaga razveljavitev sklepa in zahteva povrnitev stroškov pritožbe.

3. V odgovoru na pritožbo dolžnika upnik predlaga njeno zavrnitev in zahteva povrnitev stroškov odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (350. člen v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, oba v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ).

6. Izpodbijani sklep je sodišče prve stopnje izdalo na podlagi določbe 171.a člena ZIZ, po kateri sodišče o začeti izvršbi na solastniški delež nepremičnine na predlog upnika obvesti tudi preostale solastnike nepremičnine, katerih deleži niso predmet izvršbe, in jih obvesti, da lahko podajo soglasje, da se nepremična proda kot celota, in jih seznani s pogoji prodaje. Sodišče s sklepom odloči, da se nepremičnina proda kot celota v primeru, da do izdaje sklepa o ugotovitvi vrednosti nepremičnine podajo soglasje vsi solastniki. Navedena določba predstavlja zakonsko podlago za prodajo nepremičnin kot celote tudi v primeru, ko je en solastnik v stečajnem postopku.1

7. Kot izhaja iz neizpodbijane ugotovitve sodišča prve stopnje, je upnik podal pravočasen predlog, da sodišče o izvršbi obvesti stečajno upraviteljico v postopku osebnega stečaja zoper solastnika A. A. z namenom podaje soglasja za prodajo nepremičnine kot celote.

8. Nadalje ni izpodbijana ugotovitev, da je mag. B. B., stečajna upraviteljica v postopku osebnega stečaja nad stečajnim dolžnikom A. A., ki je solastnik nepremičnine do 14/100, 18. 12. 2019 sodišču predložila sklep Okrožnega sodišča v Novem mestu St ... z dne 11. 12. 2019, s katerim je stečajno sodišče dalo soglasje, da se solastninski delež stečajnega dolžnika A. A. proda kot celota s preostalim solastninskim deležem v izvršilnem postopku. To pa je bilo še pred izdajo sklepa o ugotovitvi vrednosti nepremičnin v predmetnem izvršilnem postopku z dne 30. 8. 2021. 9. Po navedenem so podani tako predlog upnika, kot pravočasno soglasje solastnika nepremičnine, s čimer so izpolnjeni vsi pogoji za izdajo sklepa po 171.a členu ZIZ o skupni prodaji nepremičnine v izvršilnem postopku in je izpodbijana odločitev pravilna.

10. Neutemeljeno pritožba zahteva podajo soglasja s strani same fizične osebe kot lastnika preostalega solastniškega deleža. Nad njim je v teku postopek osebnega stečaja, v katerem ta s svojim premoženjem ne more sam razpolagati, v njegovem imenu namreč nastopa stečajni upravitelj kot njegov zakoniti zastopnik. V skladu z določbo drugega odstavka 245. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP), namreč z začetkom stečajnega postopka upravitelj pridobi pooblastila za zastopanje stečajnega dolžnika in vodenje njegovih poslov iz drugega odstavka 97. člena ZFPPIPP in ga tako zastopa tudi pri pravnih poslih in drugih dejanjih, potrebnih za unovčitev stečajne mase (3. točka drugega odstavka 97. člena ZFPPIPP). Stečajna upraviteljica je bila tako tista, ki je bila upravičena stečajnemu sodišču predlagati skupno prodajo v okviru tega izvršilnega sodišča, čemur je le to s sklepom St ... z dne 11. 12. 2019 tudi sledilo in podalo soglasje (prim. 311. člen ZFPPIPP).

11. Pritožbene navedbe, s katerimi izvršilni dolžnik nasprotuje skupni prodaji njegovega in solastnega deleža stečajnega dolžnika v izvršilnem postopku, na njegov pravni položaj in prodajo njegovega solastniškega deleža v tem izvršilnem postopku nimajo nikakršnega vpliva, saj bo prodaja opravljena po določbah ZIZ in dolžnik za njihovo uveljavljanje tudi nima pravnega interesa. Samo vprašanje prodaje premoženja, ki predstavlja stečajno maso v okviru izvršilnega postopka pa bi bilo lahko predmet presoje le v stečajnem postopku. Višje sodišče se zato do teh trditev konkretneje ne opredeljuje.

12. Dolžnik s svojo pritožbo tako ni uspel izpodbiti pravilnosti odločitve sodišča prve stopnje, višje sodišče pa tudi ni našlo kršitev, na katere po drugem odstavku 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pazi po uradni dolžnosti, zato je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

13. Ker dolžnik s pritožbo ni uspel, sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ, in šesti odstavek 38. člena ZIZ). Kljub temu, da je sodišče pritožbo zavrnilo, je sklenilo, da tudi upnik sam krije stroške odgovora na pritožbo, saj so le-ti nepotrebni (peti odstavek 38. člena ZIZ). V odgovoru na pritožbo namreč upnik ni navedel nobenega dejstva, ki pritožbenemu sodišču ne bi bilo poznano in ne bi bilo razvidno že iz spisa in ki bi vplivalo na odločitev, zaradi česar ni pripomogel k odločanju o pritožbi.

1 Tako VSL sklep Cst 458/2018 z dne 19. 9. 2018, prim. tudi sklep VSL Cst 281/2021 z dne 14. 7. 2021.