Jedro

Prvostopno sodišče mora določno navesti razloge za prekinitev postopka, sicer v pritožbenem postopku prvostopne odločitve ni moč preizkusiti. Odločitev o reševanju predhodnega vprašanja se mora nanašati na pravno razmerje med subjektivno istimi pravdnimi strankami.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški pravdnega postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je prvostopno sodišče prekinilo v tej zadevi pravdni postopek dne 8.11.1999 in odločilo, da se bo nadaljeval po pravnomočno končanem postopku Okrožnega sodišča v Celju, opr. št. P 1242/95. Proti sklepu je tožnica vložila pritožbo brez navedbe pritožbenih razlogov. Meni, da je prvostopno sodišče ravnalo napravilno, saj niso podani pogoji po členu 206. ZPP.

Navaja, da ne gre za prehodno vprašanje niti niso podani izredni dogodki. Tudi pravdne stranke so različne. V zadevi pred Okrožnim sodiščem v Celju je tožeča stranka AAA, d.o.o., Kranj, tožena stranka pa M. A.. Nadalje navaja, da je v tem postopku predmet spora vrnitev posojila tožnici, pred omenjenim sodiščem pa -poteka spor zaradi plačila računa v zvezi z gradbenimi uslugami. Predlaga spremenitev sklepa tako, da se zavrne predlog tožene stranke za prekinitev postopka.

Pritožba je utemeljena.

Prvostopno sodišče je utemeljilo izpodbijano odločitev z obrazložitvijo, da je predmetna zadeva povezana s sporom pred Okrožnim sodiščem v Celju, kjer teče pravdni postopek tožeče stranke AAA d.o.o., Kranj, zastopane po M. M., zoper toženko M. A., zaradi plačila 3.856.991,00 SIT s pripadki. Pri tem se je prvo sodišče sklicevalo na določbo 206.člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP (Ur.l. RS, št.26/99). Skladno s to določbo sodišče odredi prekinitev postopka, če sklene, da- - ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja (13.člen ZPP); če živi stranka na območju, ki je zaradi izrednih dogodkov (poplave ipd.) odrezano od sodišča; če je odločba o tožbenem zahtevku odvisna od tega ali je bil storjen gospodarski prestopek ali je bilo storjeno kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti.

Ob reševanju pritožbe je treba ugotoviti, da prvo sodišče ni določno navedlo razlogov za prekinitev postopka, ki jih predpisuje omenjena določba. Ni namreč zadostna zgolj ugot- ovitev prvega sodišča, da sta zadevi med seboj povezani, saj na podlagi tega dejanskega stana ni moč preizkusiti pravilnosti in zakonitosti prvostopnega sklepa (14.točka drugega odstavka 339.člena ZPP). Glede na to, da pravdni stranki pred Okrožnim sodiščem v Celju nista istovetni s konkretnima pravdnima strankama oziroma da se tamkajšn-i spor vodi na zahtevo druge tožeče stranke, verjetno odločitev prvega sodišča v tej zadevi ni odvisna od predhodne rešitve omenjenega spora.

Po opisanem se tako izkaže, da je bilo treba na podlagi določbe 2.točke 365.čl-ena ZPP pritožbi ugoditi in izpodbijani sklep razvelja-viti in vrniti zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek. V nadaljevanju postopka naj sodišče po odpravi omenjenih procesnih kršitev oceni tudi navedbe pritožnice, da niso podani zakonsko določeni pogoji za prekinitev postopka ter nato o prekinitvi oziroma nadaljevanju postopka formalnopravilno ponovno odločiti.

Izrek o pravdnih stroških tožeče stranke temelji na določbi tretjega odstavka 165.člena ZPP.