Jedro

Interes ni izkazan, če z vložitvijo zahtevka stranka želi le zlorabiti svoje pravice, to velja posebej v primeru, ko je zahtevek vložen iz razloga, ker želi stranka pridobiti sodno odločbo, s katero bi (nedopustno) pridobila procesna upravičenja v nekem drugem postopku, kjer kot stranka nima več interesa (možnosti) za uveljavljanje identičnih zahtevkov oziroma ugovorov.

Ugotovitvena tožba je dopustna, ko je predlagatelj v negotovosti glede svojega pravnega položaja in s tem izkazuje pravni interes. Te negotovosti pa ni več, če je o tem že odločeno s pravnomočno sodbo.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbo, da se ugotovi, da je nična kupoprodajna pogodba, ki je bila sklenjena dne 20.9.1996 med tožečo stranko kot prodajalcem in družbo F... d.o.o. Ljubljana glede prodaje nepremičnine vpisane pri vl. št. E4, v listu B-13, k. o. ..., vpisana v računalniški evidenci Okrajnega sodišča v Ljubljani kot vložek 5330/13 k. o. ..., ki v naravi predstavlja poslovni prostor št. 12 v izmeri 51,16 m2, vse v pritličju na SV strani poslovne stavbe T.... Sodišče je tožniku naložilo, da povrne toženki pravdne stroške.

Tožnik vlaga pritožbo zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava ter predlaga višjemu sodišču, da sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno sojenje sodišču prve stopnje. Sklep sodišča prve stopnje je napačen, saj ima tožnik pravno korist, da se ugotovi ničnost pogodbe, saj je pogodba omogočila družbi K..., da je s tožbo dosegla izdajo zamudne sodbe pri Okrožnem sodišču v Ljubljani v zadevi P 797/2004-II, s katero je tožniku naložena obveznost, da izstavi zemljiškoknjižno listino za vknjižbo lastninske pravice na nepremičnini na ime toženke, sicer bo takšno listino nadomestila izdana sodba. Prvo sodišče pri zavrnitvi tega argumenta izpostavlja, da se bo moral tožnik glede te okoliščine spopasti z družbo K... v okviru obnove postopka pod v zadevi P 797/2004-II, vendar pri tem ne upošteva, da mora tožnik poleg ničnosti dokazati s predlogom za obnovo postopka vsaj še eno od postavk, ki jo določa 394. člen Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). V kolikor bo predlog za obnovo zavrnjen, bo tožeča stranka ostala brez kakršnega ugovora zoper zahtevek, ki ga ima družba K... na podlagi pravnomočne zamudne sodbe. Tudi če tožnik z obnovo postopka ne bo uspel, ima pravni interes za ugotovitev ničnosti pogodbe, saj bo od toženke lahko zahteval plačilo odškodnine. Tudi v primeru, če bo ugodeno njegovemu predlogu za obnovo ima tožnik pravni interes, da se ugotovi, da je pogodba nična, saj mu tega takrat ne bo več potrebno dokazovati v sporu z družbo K..., temveč bo to okoliščino moralo sodišče upoštevati, kot res iudicata. Družba K... je v izvršilnem postopku že predlagala, da na podlagi zamudne sodbe izvršilno sodišče izvede vknjižbo lastninske pravice na ime toženke ter da zaznamuje pri nepremičnini sklep o izvršbi ter odredi prodajo nepremičnine. V navedenem postopku tožnik ne more sodelovati, kar še dodatno potrjuje pravni interes tožnika na ugotovitev ničnosti pogodbe, saj bo na ta način mogoče preprečiti javno dražbo.

Toženka v odgovoru na pritožbo predlaga, da se pritožba zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Pritožba je utemeljena.

D. K. (v nadaljevanju tožnik) v tožbenem zahtevku zahteva, da se ugotovi, da je nična kupoprodajna pogodba o prodaji nepremičnine med njim in družbo F...d.o.o. Ljubljana, zato je sodišče prve stopnje na podlagi 181. člena ZPP ugotavljalo ali je tožnik izkazal pravni interes za takšno ugotovitveno tožbo. Na podlagi citirane določbe se lahko ugotovitvena tožba vloži, če je tako določeno s posebnimi predpisi, če ima tožeča stranka pravno korist od tega, da se ugotovi obstoj oziroma neobstoj kakšne pravice ali pravnega razmerja ali pristnost oziroma nepristnost kakšne listine preden zapade dajatveni zahtevek iz takega razmerja, ali če ima tožeča stranka kakšno drugo pravno korist od vložitve take tožbe.

Na podlagi zamudne sodbe z dne 23.3.2005 (v zadevi P 797/2004-II) je (bil) tožnik dolžan izstaviti S. V. (v nadaljevanju toženka) za zemljiškoknjižni vpis sposobno listino, na podlagi katere se bo na poslovnem prostoru vknjižila lastninska pravica na ime toženke, sicer bo takšno listino nadomestila sodba. Navedeni pravdni postopek se je vodil po tožbenem predlogu družbe K..., ki je v postopku P 797/2004 zatrjevala, da je tožnik kot zemljiškoknjižni lastnik prodal s kupoprodajno pogodbo poslovni prostor družbi F... d.o.o., ki se še ni vknjižila v zemljiško knjigo, z navedeno družbo pa je družba K... sklenila sporazum po 251. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju o ustanovitvi zastavne pravice v zavarovanje denarne terjatve na nepremičnini. Družba K... ni razpolagala z izvirnikom kupoprodajne pogodbe, zato je kot upnik vložila tožbo na izstavitev zemljiškoknjižne listine, saj je S. V. na podlagi Zakona o gospodarskih družbah prevzela premoženje družbe upoštevaje določbo 394. člena Zakona o gospodarskih družbah. V zamudni sodbi je bilo ugotovljeno, da je bila med družbo K... in pravnim prednikom S. V. sklenjen sporazum o ustanovitvi zastavne pravice (II R 1766/96), navedena zastavna pravica pa je bila tudi vpisana v zemljiško knjigo pod dnevno številko 17917/96, vendar je bila kasneje umaknjena. Ugotovljeno je tudi bilo, da ima K... pravni interes za vložitev navedene tožbe, saj pred okrajnim sodiščem teče izvršba zoper S. V. in s tem upnik izkazuje pravni interes za vložitev tožbe, s katero zahteva izstavitev zemljiškoknjižne listine, saj nima ustrezne listine za vpis dolžnikove lastninske pravice na nepremičnini. Zamudna sodba je bila izdana tudi iz razloga, ker S. V. in D. K. nista podala odgovora na tožbo.

Ob takšnih predpostavkah je sodišče prve stopnje izdalo izpodbijani sklep ter tožbo zavrglo, saj je štelo, da tožnik nima pravnega interesa za vložitev tožbe na ugotovitev ničnosti kupoprodajne pogodbe, ker je bilo v postopku P 797/2004 z zamudno sodbo pravnomočno ugotovljeno, da je dolžan izstaviti toženki za zemljiškoknjižni vpis sposobno listino, na podlagi katere se bo toženka vknjižila kot lastnica nepremičnine. Zamudna sodba pa je bila na podlagi sklepa P 797/2004-II z dne 10.7.2008 razveljavljena, tako se izkažejo kot neutemeljeni razlogi, zaradi katerih je prvo sodišče zavrglo tožbo.

Tožba na ugotovitev ničnosti pravnega posla je dopustna, če zainteresirana oseba izkaže, da bi ji uspeh v pravdi odprl možnost, da v nadaljnjem postopku uveljavi kakšno svojo pravico ali korist, ki ji jo zagotavlja zakon. Takšen interes ni izkazan, če z vložitvijo takšnega zahtevka stranka želi le zlorabiti svoje pravice, to velja posebej v primeru, ko je zahtevek vložen izključno iz razloga, ker želi stranka pridobiti sodno odločbo, s katero bi (nedopustno) pridobila procesna upravičenja v nekem drugem postopku, kjer kot stranka nima več interesa (možnosti) za uveljavljanje identičnih zahtevkov oziroma ugovorov. Na podlagi sklepa o razveljavitvi zamudne sodbe se je položaj tožnika v tej pravdi spremenil, saj tožnik izkazuje pravni interes, da se ugotovi, da je pogodba o prodaji nepremičnine nična oziroma iz tožnikovih trditev je moč razbrati, da gre za neobstoječ pravni posel, saj pogodba naj ne bi vsebovala bistvenih sestavin, ki so podlaga za nastanek in veljavnost pravnega posla. Tožnik zatrjuje, da ni podpisal pogodbe, kar pomeni, da med njim in družbo F... d.o.o. Ljubljana ni bilo soglasja volje o sklenitvi kupoprodajne pogodbe za nepremičnino, torej med pogodbenikoma ni bilo dogovora o predmetu in ceni nepremičnine kot bistvenima sestavinama kupoprodajne pogodbe. Če takšnega soglasja volj pogodbenih strank ob sklenitvi pogodbe ni bilo, pogodba ni nastala ne v dejanskem, ne v pravnem smislu. Gre za kršitev temeljnih načel obligacijskih razmerij, zato takšni posli nikoli pravno in dejansko ne zaživijo, upravičencem pa pravni red dopušča možnost, da lahko kadarkoli zahtevajo ugotovitev, da gre za neobstoječ pravnim posel, razen takrat, ko bi bile prizadete pravice dobrovernih (tretjih) oseb, ki so pridobile posamezna upravičenja na nepremičnini na podlagi veljavnih pravnih poslov in upoštevaje zaupanje v zemljiško knjigo.

Tožnik je še vedno vpisan kot lastnik v zemljiško knjigo, zato ima interes, da se ugotovi, da je pogodba nična, da bi s tem dobil določena upravičenja oziroma zaščitil svoje lastninske pravice proti tretjim osebam, ki bi se lahko sklicevale na dobrovernost, če bi se toženka vpisala v zemljiško knjigo kot lastnica nepremičnine na podlagi nične pogodbe. Ugotovitvena tožba je dopustna, ko je predlagatelj v negotovosti glede svojega pravnega položaja in s tem izkazuje pravni interes. Te negotovosti pa ni več, če je o tem že odločeno s pravnomočno sodbo oziroma te negotovosti v konkretnem primeru ne bi bilo več, če bi bilo s pravnomočno sodbo ugotovljeno, da pogodba med pravdnima strankama ni (je) nična (primerjaj sodbi Vrhovnega sodišča RS II Ips 363/00 in III Ips 12/94).

Ker je izkazan pravni interes tožnika na ugotovitev, da je pogodba o prodaji nepremičnine nična, bo moralo prvo sodišče izvesti predlagane dokaze pravdnih strank ter pri odločanju o utemeljenosti zahtevka tudi upoštevati določbo tretjega odstavka 3. člena ZPP (v zvezi z tretjim odstavkom 7. člena ZPP), da se ne priznavajo razpolaganja strank, ki nasprotujejo prisilnim predpisom in moralnim pravilom.

Na podlagi tretjega odstavka 165. člena ZPP se odločitev o povrnitvi pritožbenih stroškov pridrži za končno odločitev.