19. 10. 2006

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki ga zastopa Odvetniška družba B. in B., o. p., d. n. o., Z., na seji senata dne 3. oktobra 2006 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. III Cp 3626/2005 z dne 21. 9. 2005 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani št. In 2004/00953 z dne 14. 4. 2005 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Okrajno sodišče je v izvršilnem postopku zavrnilo ugovor pritožnika (v izvršilnem postopku dolžnika) zoper sklep, s katerim je bila dovoljena izvršba z izpraznitvijo stanovanja in z njegovo izročitvijo upnici (Republiki Sloveniji). Prav tako je zavrnilo pritožnikov podrejeni predlog, naj sodišče prekine izvršbo do izdaje upravne odločbe o pritožnikovi zahtevi za soglasje k zamenjavi stanovanj. Višje sodišče je zavrnilo njegovo pritožbo zoper prvostopenjski sklep. Izpodbijana odločitev temelji na stališču, da pritožnikove navedbe o izpolnjevanju pogojev za izdajo soglasja k zamenjavi stanovanj niso utemeljen razlog za ugovor (v smislu 8. točke prvega odstavka 56. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju, Uradni list RS, št. 51/98 in nasl. – ZIZ) in da odločitev v upravnem postopku, v katerem pritožnik to soglasje zahteva, ni predhodno vprašanje v izvršilnem postopku. Višje sodišče je še pojasnilo, da terjatev iz izvršilnega naslova ne bi prenehala niti, če bi bilo v upravnem postopku že ugotovljeno, da pritožnik izpolnjuje kriterije za izdajo soglasja.

2.Pritožnik v ustavni pritožbi zatrjuje kršitev 14., 22., 25., 50. in 78. člena Ustave. Pojasnjuje, da se je v stanovanje, na katerega se nanaša izvršba, vselil na podlagi menjalne pogodbe, sklenjene s prejšnjim imetnikom stanovanjske pravice dne 29. 9. 1991. Razlaga, zakaj po njegovem mnenju izpolnjuje kriterije za ugodno rešitev svojega stanovanjskega problema. Ker naj bi Ministrstvo za obrambo arbitrarno reševalo javnopravne zadeve in ker naj bi pritožnikovo vlogo za izdajo soglasja k zamenjavi stanovanj zavrnilo, ne da bi o tem izdalo odločbo, naj bi bili v upravnem postopku kršeni njegovi pravici do enakega varstva pravic in do pravnega sredstva. Zato pa po njegovi oceni tudi izpodbijana sklepa kršita isti pravici. Izpodbijana odločitev naj bi mu dejansko odvzela v prejšnji državi pridobljeno stanovanjsko pravico. Ker naj bi z izselitvijo pritožnikova družina ostala brez strehe nad glavo, naj bi izpodbijana odločitev kršila tudi njegovo pravico do socialne varnosti.

B.

3.Ustavno sodišče v skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) preizkusi le, ali so bile z izpodbijano odločitvijo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine. Določba 78. člena Ustave (pravica do primernega stanovanja) sicer zavezuje državo k ustvarjanju možnosti za zagotovitev primernega stanovanja, vendar iz nje neposredno ne izhaja nobena konkretna individualna človekova pravica. Pritožnikovo sklicevanje na to ustavno določbo torej ne more biti uspešno.

4.Predmet izpodbijane odločitve je izvršitev upničine terjatve (za izpraznitev in izročitev stanovanja) iz izvršilnega naslova. Pritožnik zato z navedbami o svojih domnevnih upravičenjih na tem stanovanju, s katerimi po vsebini nasprotuje izvršilnemu naslovu, ne more utemeljiti ustavne pritožbe zoper odločitev izvršilnega sodišča. Smiselno enako velja za pritožnikove očitke o kršitvi pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave (ki je v sodnih postopkih poseben izraz načela enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave) in pravice do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave. Vzrok zanju namreč pritožnik vidi v zatrjevanih nepravilnostih upravnega organa v upravnem postopku; te pa prav tako ne morejo utemeljiti kršitev človekovih pravic v izvršilnem postopku, ki teče na podlagi pravnomočne sodne odločbe.

5.Sodišči tudi pritožnikove pravice do socialne varnosti iz 50. člena Ustave očitno nista kršili. Dovolitev izvršitve sodbe, s katero je dolžniku naloženo, naj se izseli iz stanovanja, sama po sebi namreč ne pomeni kršitve (te) človekove pravice.

6.Ker očitno ne gre za kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

7.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS in prve alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednica senata dr. Dragica Wedam Lukić ter člana mag. Marija Krisper Kramberger in Jože Tratnik. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

dr. Dragica Wedam Lukić