Jedro

ZPIZ-2 v prvem odstavku 63. člena določa, da je invalidnost po tem zakonu podana, če se zaradi sprememb v zdravstvenem stanju, ki jih ni mogoče odpraviti z zdravljenjem ali ukrepi medicinske rehabilitacije in so ugotovljene v skladu s tem zakonom, zavarovancu zmanjša zmožnost za zagotovitev oziroma ohranitev delovnega mesta oziroma za poklicno napredovanje. Glede na določbo prvega odstavka 63. člena ZPIZ-2 je torej ključna ugotovitev, od kdaj dalje sprememb v zdravstvenem stanju ni mogoče več odpraviti z zdravljenjem ali z ukrepi medicinske rehabilitacije.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II.Tožnik sam krije svoje stroške pritožbe.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravi v drugi vrstici v drugem odstavku odločba toženca številka zadeve: ..., številka dosjeja: ... z dne 3. 4. 2024 v delu, kjer se datum "18. 10. 2023" nadomesti z datumom "22. 11. 2022". Nadalje je odločilo, da tožnik sam nosi svoje stroške postopka.

2.Zoper sodbo je pritožbo vložil tožnik iz vseh pritožbenih razlogov. V pritožbi navaja, da je sodba obremenjena z bistveno kršitvijo določb postopka s tem, da ni bilo v celoti razčiščeno dejansko stanje in je odločitev oprta zgolj na izvedensko mnenje, ne da bi bilo mnenje kritično ovrednoteno v luči celotne medicinske dokumentacije in izpovedbe tožnika. Zavrnitev predlaganih dokazov in pisno postavljenih stališč, do katerih bi se moral izvedenec opredeliti, pomeni kršitev tožnikove pravice do izjave. Takšno kršitev je tudi izrecno uveljavljal na naroku. Sodišče je nepravilno tolmačilo in uporabilo pravni standard "zaključeno zdravljenje" v smislu 63. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju: ZPIZ-2).1 Glede tolmačenja omenjenega pravnega standarda se tožnik sklicuje tudi na več sodb pritožbenega sodišča, kot na primer Psp 232/2020, Psp 348/2010, Psp 134/2022, Psp 392/2018. Iz sodne prakse izhaja, da datum zasedanja invalidske komisije ni "avtomatični" datum, ampak zgolj izhod v sili. Ta rešitev pa za konkretni primer ni uporabna. Datum nastanka invalidnosti je potrebno individualno določiti na podlagi konkretnih ugotovitev o zdravstvenem stanju in upoštevaje medicinsko dokumentacijo, ne pa arbitrarno na datum seje invalidske komisije. Glede zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja pa tožnik navaja, da sodba ni upoštevala, da je bila prognoza (ki se ni spremenila) zdravljenja že pred operacijo izjemno negativna. Prognoza zdravljenja (zaradi obsežnosti, lokacije in morfologije tumorja) je bila takšna, da so bile tudi v najboljšem primeru pričakovane določene trajne nevrološke okvare in da je bil tožnik nezmožen za delo že od datuma operacije dalje. Izvedenec pa je datum nastanka invalidnosti določil arbitrarno na datum obravnave pri invalidski komisiji I. stopnje. Tožnik je bil zaradi dolgotrajne nezmožnosti za delo že bistveno prej izbrisan iz evidence brezposelnih oseb. Tožnik je bil nezmožen za delo že na dan operacije in je s tem v zvezi sodišče tudi napačno uporabilo materialno pravo. Uporabljena rešitev je za večino ljudi bolj ugodna, kar pa za tožnika ne velja, saj ni bil v bolniškem staležu. V tožnikovem primeru bi lahko šlo za diskriminacijo oziroma bi bila taka rešitev v nasprotju z načeli socialne države. Pritožbenemu sodišču zato predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi oziroma podrejeno, da izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša tudi pritožbene stroške.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Pritožbeno sodišče je preizkusilo sodbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov, navedenih v pritožbi. Po drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP)2 v zvezi z 19. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (v nadaljevanju: ZDSS-1)3 je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v drugem odstavku 350. člena ZPP, ter na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti, niti tistih, ki jih uveljavlja pritožba. Dejansko stanje je pravilno in popolno ugotovilo ter sprejelo pravilno materialnopravno odločitev.

5.Sodišče prve stopnje je presojalo drugostopenjsko odločbo toženca z dne 3. 4. 2024, s katero je bilo ugodeno pritožbi tožnika, vloženi zoper prvostopenjsko odločbo z dne 15. 11. 2023.4 Drugostopenjski organ je prvostopenjsko odločbo z dne 15. 11. 2023 odpravil ter odločil, da se tožnik razvrsti v I. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni in se mu prizna pravica do invalidske pokojnine od 18. 10. 2023 dalje. O odmeri in izplačevanju invalidske pokojnine bo območna enota zavoda izdala posebno odločbo.

6.V zadevi je sporen datum nastanka invalidnosti.

7.Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je tožnik zbolel v letu 2021. Slikovna diagnostika je pokazala ependimom v področju C4-C5. 21. 11. 2022 je bila opravljena laminektomija C4-C5 ter odstranitev intramedularnega tumorja. Tožnik je bil nato na rehabilitaciji v bolnišnici A. Spremljan je bil s strani nevrokirurga in tudi radiološko. Dne 8. 5. 2023 je toženec prejel predlog osebnega zdravnika za uvedbo postopka za uveljavljanje pravic iz invalidskega zavarovanja. V predsodnem postopku je mnenje najprej podala invalidska komisija I. stopnje, iz katerega izhaja, da so pri tožniku potrebni nadaljnje zdravljenje ali ukrepi medicinske rehabilitacije, ki lahko vplivajo na spremembe v zdravstvenem stanju, ter da zato pri njem invalidnost še ni ugotovljena. Zaradi vložene pritožbe je zadevo obravnavala tudi invalidska komisija II. stopnje, ki pa je menila, da je pri tožniku od 18. 10. 2023 dalje zaradi posledic bolezni podana I. kategorija invalidnosti, ker ni več zmožen opravljati organiziranega pridobitnega dela.

8.ZPIZ-2 v prvem odstavku 63. člena določa, da je invalidnost po tem zakonu podana, če se zaradi sprememb v zdravstvenem stanju, ki jih ni mogoče odpraviti z zdravljenjem ali ukrepi medicinske rehabilitacije in so ugotovljene v skladu s tem zakonom, zavarovancu zmanjša zmožnost za zagotovitev oziroma ohranitev delovnega mesta oziroma za poklicno napredovanje.

9.Datum, od kdaj dalje je pri tožniku podana invalidnost, je sodišče prve stopnje razčiščevalo s pridobitvijo izvedenskega mnenja sodnega izvedenca B. B., specialista nevrologije. Iz pisno podanega izvedenskega mnenja in iz izpovedbe na naroku izhaja, da je pri tožniku podana invalidnost I. kategorije invalidnosti z 18. 10. 2023. Pojasnil je dinamiko v poteku po operaciji ter diagnostičnih in terapevtskih ukrepih v letu 2023. V času po operaciji po mnenju izvedenca zdravljenje še ni bilo končano. Septembra 2023 je radiolog zapisal, da novih sprememb na MR slikah ni pričakovati. V novembru 2023 je nevrokirurg zdravljenje pri njih zaključil. Zaradi tega je po mnenju sodnega izvedenca ustrezen datum nastanka invalidnosti 18. 10. 2023.

10.Glede na določbo prvega odstavka 63. člena ZPIZ-2 je torej ključna ugotovitev, od kdaj dalje sprememb v zdravstvenem stanju ni mogoče več odpraviti z zdravljenjem ali z ukrepi medicinske rehabilitacije. Kdaj je nastala invalidnost je odvisno od okoliščin, ki so podane v konkretnem primeru. Na to je pritožbeno sodišče poudarilo tudi v številnih sodnih odločbah, ki jih citira tudi tožnik v pritožbi.

11.Ključno v tej zadevi je, da je bil tožnik operiran in da je po operaciji še vedno potekalo zdravljenje, od tega zdravljenja pa je bilo odvisno vprašanje morebitnega izboljšanja zdravstvenega stanja. Kot je to prepričljivo pojasnil sodni izvedenec, nadaljnjega poteka zdravljenja po operaciji ni bilo moč natančno napovedati, in sicer iz več razlogov kot na primer zaradi morebitnih ostankov tumorja na robu operativnega reza, pritiska tekočine v osrednjem kanalu hrbtenjače na okoljne živčne poti in stopnje nepopravljive okvare struktur zaradi dolgotrajnega pritiska rastočega tumorja. Nadaljnji potek je bil spremljan s kontrolnimi MR slikanji teden po operaciji ter v mesecu februarju in v septembru 2023. Opisane so manjše atrofične (nepopravljive) spremembe hrbtenjače v višini tumorja ter ob slikanju 11. 9. 2023 tudi dokončna uplahnitev tekočine v hrbtenjači. Šele tedaj z radiološkega vidika ni bilo pričakovati nadaljnjih sprememb. Tožnik je bil v mesecu februarju in v mesecu juliju 2023 tudi na rehabilitaciji v zdravilišču C. in bolnišnici A. Po obravnavah je navajal vsaj delno izboljšanje. Ključno je torej, da je zdravljenje po operaciji še vedno potekalo, da je vmes prišlo do dodatnega izboljšanja ter da na začetku ni bilo mogoče predvideti, kakšen bo končni rezultat. Po operaciji se je namreč v izpraznjenem prostoru nabrala tekočina, ki je še pritiskala, zadnje slikanje, ki je bilo v jeseni, pa je ugotovilo, da je ta tekočina izginila, kar pomeni, da se je prostor zaprl in da je bil sam proces končan. To je tudi razlog, zakaj je po operaciji prišlo do določenega izboljšanja.

12.Tudi po stališču pritožbenega sodišča gre za strokovno prepričljivo izvedensko mnenje, na podlagi katerega je sodišče utemeljeno sklepalo, da je po operaciji zdravljenje še potekalo in da končni rezultat (vpliv zdravstvenih sprememb na delovno zmožnost), v času same operacije ni bil znan. Tudi iz izvida z dne 27. 11. 2023 izhaja, da je zaenkrat kirurško zdravljenje končano in da ni predvideno niti kirurško niti onkološko zdravljenje za naprej. Zdravstveno stanje se je sicer nekoliko popravilo, bodo pa določene okvare verjetno ostale. Toženec je zato utemeljeno upošteval datum, ko je bil tožnik pregledan pred invalidsko komisijo, to pa je 18. 10. 2023, ne pa datum, ko je bila opravljena operacija in so torej s tem v zvezi pritožbene navedbe neutemeljene.

13.Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe, da je sodišče kršilo tožnikovo pravico do izjave in da ni izvedlo predlaganih dokazov. Sodišče je dejansko stanje razčiščevalo s postavitvijo sodnega izvedenca. Sodni izvedenec je podal pisno izvedensko mnenje, na katerega je tožnik podal pisne pripombe. Sodišče je sodnega izvedenca tudi zaslišalo na naroku, kjer je odgovarjal tako na vprašanja sodišča kot tudi na vprašanja tožnika. V tem primeru ne gre za stanje, da bi bila tožniku kršena pravica do izjave, ki je neposredni izraz enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS. Kršitev 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP bi bila podana, če stranki z nezakonitim postopanjem, zlasti pa z opustitvijo vročitve, ne bi bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. Pravici stranke do izjavljanja namreč ustreza obveznost sodišča, da se z navedbami seznani in se do tistih, ki so za odločitev bistvene, ustrezno opredeli. Sodišče je nedvomno tožniku omogočilo pravico do izjave in so torej s tem v zvezi pritožbene navedbe neutemeljene. Iz zapisnika naroka za glavno obravnavo z dne 28. 3. 2025 ne izhaja, da bi tožnik vztrajal pri izvedbi dokazov, niti v pritožbi ne navaja, katere dokaze bi moralo sodišče po mnenju tožnika še dodatno izvesti.

14.Za odločitev tudi niso odločilne pritožbene navedbe, da je za nekatere zavarovance ugodneje, da so v bolniškem staležu kot pa da so invalidsko upokojeni. V zvezi s tem pritožbeno sodišče poudarja, da je za odločitev ključna zgolj ugotovitev, da so izpolnjeni pogoji, določeni v prvem odstavku 63. člena ZPIZ-2, ne pa, kaj je za določenega zavarovanca ugodneje. Zgolj na podlagi izpolnjenih pogojev, določenih v materialnem pravu, je mogoče priznati pravice iz invalidskega zavarovanja. Za odločitev tudi ni bistveno, kakšna je bila odločitev na Zavodu za zaposlovanje, kajti pri odločanju o priznanju pravic iz invalidskega zavarovanja so ključne določbe ZPIZ-2.

15.Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

16.Ker tožnik s pritožbo ni uspel, je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP odločilo, da tožnik sam krije svoje stroške pritožbe.

-------------------------------

1Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami.

2Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami.

3Ur. l. RS, št. 2/2004.

4Z navedeno odločbo je prvostopenjski organ odločil, da se zahteva za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja zavrne.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (2012) - ZPIZ-2 - člen 63, 63/1 Ustava Republike Slovenije (1991) - URS - člen 22 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 339, 339/2, 339/2-8

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.