Jedro

Namen nepravdnega postopka za razdružitev solastnega premoženja je v tem, da se dokončno uredijo razmerja med solastniki, ne pa, da se ustvarjajo nove pravde. Zato si mora sodišče prizadevati, da se čimbolj približa volji solastnikov in ob popolno ugotovljenem dejanskem stanju odločiti v skladu z V. odst. 70. čl. SPZ.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v celoti razveljavi in vrne sodišču v ponovno obravnavanje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je v nepravdnem postopku razdružilo solastno premoženje predlagateljice in nasprotne udeleženke, parc. št. ... na kateri stojita stanovanjska hiša in gospodarsko poslopje tako, da naj bi postala predlagateljica izključna lastnica teh nepremičnin, nasprotni udeleženki pa bi morala izplačati 56.924,28 EUR.

Predlagateljica se je zoper sklep pravočasno pritožila. Sodišču očita, da je določilo previsoko ceno in da je nepravilno ugotovilo dejansko stanje, da ni upoštevalo njenih smiselnih predlogov o tem, da je predlagala, da se komunalno opremljeno zemljišče razdeli tako, da ga imata z nasprotno udeleženko vsaka 1/2, da sama prevzame hišo, gospodarsko poslopje pa nasprotna udeleženka, s tem, da ji bo izplačala 3.000,00 EUR. Pri tem pa se mora upoštevati njena terjatev do nasprotne udeleženke. Predlaga, da se sklep razveljavi in da se njenemu predlogu ugodi.

Pritožba je utemeljena.

Predlagateljica je 8.3.2007 vložila predlog za razdružitev solastnega premoženja. Prvotno je predlagala fizično delitev nepremičnine, na naroku je navajala, da bi prevzela celotno nepremičnino in nasprotni udeleženki izplačala delež, na kasnejšem naroku pa je navedla, da ji je pripravljena plačati le 3.000,00 EUR in nič več ter nato pred zaključkom zadeve spremenila predlog za razdružitev in ga oblikovala tako, da se nepremičnina razdruži tako, da v celoti postane njena last, nasprotni udeleženki pa se zaveže plačati 3.000,00 EUR, podredno pa, da sodišče nasprotni udeleženki odmeri in dodeli v zameno za njen solastniški delež gospodarsko poslopje iz cenilnega mnenja. Nasprotna udeleženka se ni strinjala z razdružitvijo v naravi, niti se ni strinjala s tem, da bi prevzela nepremičnino in izplačala predlagateljico, predlagala pa je civilno delitev.

Solastnina ni prisilna in trajna skupnost in vsakdo od solastnikov lahko zahteva, da preneha. Sodišče o tem odloči v nepravdnem postopku, pri tem pa je vezano na predlog strank in način, ki ga določa 70. čl. ZNP. Pravilo je fizična delitev, s tem, da vsak dobi v naravi tisti del stvari, za katerega izkaže interes. Če fizična delitev ni mogoča, se nepremičnina proda in se razdeli kupnina (civilna delitev). Samo na predlog solastnika pa lahko sodišče odloči, da namesto prodaje pripade stvar njemu, če izplača drugim solastnikom sorazmeren delež po prodajni ceni.

Tudi pri sodni delitvi si mora sodišče prizadevati, da se čimbolj približa volji solastnikov. Le to pa predvsem in tudi ugotovi z zaslišanjem (čl. 4 ZNP) strank. V tem postopku je še posebej pomembno, da imajo udeleženci možnost, da se izjavijo o trditvah drugih udeležencev. Sodišče je dolžno opraviti delitev tako, da se stvar razdeli in da po razdelitvi pride do izključne lastninske pravice na delu ali celoti ali da upošteva ali lahko en solastnik izplača drugega. Iz odločbe sodišča prve stopnje pa izhaja, da je nekritično povzelo le del izpovedbe predlagateljice in odločilo v nasprotju z določbo V. odst. 70. čl. SPZ. Predlagateljica je sicer res navedla, da bi se ji nepremičnina dodelila, vendar pa je istočasno dala pogoj, da bi nasprotni udeleženki plačala le 3.000,00 EUR in ne realne vrednosti. S tem pa se nasprotna udeleženka ni strinjala. Predlagateljica pa se ni strinjala s tem, da izplača nasprotni udeleženki njen delež po vrednosti, ki jo je izračunal izvedenec in ki ji jo je sodišče v sklepu naložilo. Sodišče se tudi ni ukvarjalo s tem ali ima predlagateljica sredstva za izplačilo, ko pa nima niti sredstev za pravno pomoč.

Namen nepravdnega postopka za razdružitev skupnega premoženja je v tem, da se dokončno uredijo razmerja med solastniki ali skupnimi lastniki, ne pa, da se ustvarjajo nove pravde. Sodišče ni raziskalo možnosti ali je predlagateljica zmožna plačati ta znesek. Pritožnica pravilno opozarja na to, da takšnega predloga (v smislu V. odst. 70. čl. SPZ) ni dala, saj je le predlagala (pa še to pogojno), da je pripravljena izplačati le 3.000,00 EUR in nič več. Med 3.000,00 EUR in 56.924,00 EUR, kot ji je naložilo sodišče prve stopnje, pa je bistvena razlika. Sodišče tako ni imelo pogojev, da je odločilo po V. odst. 70. čl. SPZ.

Sodišče prve stopnje bo moralo v ponovljenem postopku voditi postopek razdružitve s sladu z materialnopravno podlago in z načeli materialnega procesnega vodstva, ki velja tudi v nepravdnem postopku. Dolžno bo ugotoviti voljo strank tudi z zaslišanjem strank. Šele nato pa bo lahko odločilo, pri tem pa ni vezano na predlog ene od udeleženk, saj je dolžno upoštevati določbo čl. 70 SPZ, ki določa na kak način se lahko opravi razdružitev. Pri odločanju pa bo moralo upoštevati, da bo stvar dokončno razdelilo tako, da bosta udeleženki ali pridobili izključno pravico na nepremičnini ali pa da se bo nepremičnina prodala, šele in ko bodo izpolnjeni pogoji, ki jih določa V. odst. 70. čl. SPZ pa bo lahko odločilo tudi, da stvar prevzame le ena od solastnic, drugo pa izplača. Seveda pa bo pri tem moralo upoštevati tudi dejstvo, ali je takšno izplačilo sploh možno.

Zaradi nepravilne uporabe materialnega prava sodišče dejanskega stanja ni ugotovilo in je prezgodaj odločilo, zato je bilo potrebno sklep sodišča prve stopnje v skladu z določbo 355. čl. ZPP razveljaviti in sodišče prve stopnje ni ničesar razčistilo.