24. 5. 2005

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. Ž. na seji senata dne 10. maja 2005 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Ips 151/98 z dne 7. 11. 2002 v zvezi s sodbo Vrhovnega sodišča št. Kp 7/97 z dne 26. 2. 1998, s sodbo Višjega sodišča v Celju št. Kp 255/97 z dne 16. 9. 1997 in s sodbo Okrajnega sodišča v Mariboru št. III K 221/94 z dne 14. 2. 1997 se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Prvostopenjsko sodišče je pritožnika oprostilo obtožbe kaznivega dejanja grdega ravnanja. Višje sodišče je sodbo prvostopenjskega sodišča spremenilo tako, da je pritožnika spoznalo za krivega kaznivega dejanja grdega ravnanja in mu določilo dva meseca zapora s preizkusno dobo enega leta. Vrhovno sodišče je pritožbo pritožnika zoper sodbo Višjega sodišča zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo drugostopenjsko sodbo. Zahtevo za varstvo zakonitosti zoper pravnomočno sodbo je Vrhovno sodišče zavrnilo kot neutemeljeno.

2.Pritožnik v zvezi s sodnimi odločbami zatrjuje kršitev enakega varstva pravic (22. člen Ustave) in pravice do izvajanja dokazov v njegovo korist (tretja alineja 29. člena Ustave). Kršitev pravice iz 22. člena Ustave zatrjuje z neenakopravnim položajem strank v postopku zaradi onemogočanja izvajanja dokazov v njegovo korist. V postopku pred prvostopenjskim sodiščem naj bi pritožnik predlagal zaslišanje priče, kar naj bi sodišče zavrnilo brez obrazložitve. Sodišče naj bi v celoti ugodilo nasprotni stranki, zasebnemu tožilcu. Glede na spremenjeno odločitev Višjega sodišča je tudi to sodišče kršilo pritožnikovo pravico do izvajanja dokazov v njegovo korist.

3.Po prvem odstavku 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) lahko vsakdo ob pogojih, ki jih določa ta zakon, vloži pri Ustavnem sodišču ustavno pritožbo, če meni, da mu je s posamičnim aktom državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil kršena njegova človekova pravica ali temeljna svoboščina. Eden od pogojev za vložitev ustavne pritožbe je obstoj pritožnikovega pravnega interesa. Vsakdo, ki zahteva sodno varstvo svojih pravic in pravnih interesov, mora ves čas postopka izkazovati pravni interes. Pritožnik mora kot verjetno izkazati, da bi ugoditev njegovi ustavni pritožbi pomenila zanj določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči, to je izboljšanje njegovega pravnega položaja.

4.Pritožniku je bila izrečena pogojna obsodba. Ta je bila po podatkih, pridobljenih pri Ministrstvu za pravosodje, izbrisana iz kazenske evidence dne 11. 1. 2005. Ustavno sodišče ugotavlja, da po zakonu pritožnik velja za neobsojenega. Zato morebitna ugoditev ustavni pritožbi njegovega pravnega položaja ne bi mogla izboljšati. Zato je bilo treba njegovo ustavno pritožbo zavreči.

5.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prvega odstavka 55. člena ZUstS v zvezi s prvim odstavkom 50. člena ZUstS v sestavi: predsednik senata dr. Zvonko Fišer ter člana dr. Janez Čebulj in dr. Ciril Ribičič. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednik senata dr. Zvonko Fišer