Jedro

Samo z zatrjevanjem, da želi preprečiti povezovanje njenega blaga in storitev oziroma znamke B. z Nogometnim klubom A., tožeča stranka ni izkazala, da bi ji bila z izvršitvijo v upravnem sporu izpodbijane dopolnilne odločbe lahko povzročena škoda in tudi ne, da bi bila takšna škoda zanjo težko popravljiva.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

Z izpodbijanim delom sklepa je sodišče prve stopnje zavrnilo zahtevo tožeče stranke za izdajo začasne odredbe. Tožeča stranka je zahtevala izdajo sklepa, s katerim bi sodišče do izdaje pravnomočnosti sodbe v tej zadevi odložilo izvršitev dopolnilne odločbe Upravne enote Ljubljana z dne 3.3.2008, podrejeno pa, da se odpravijo vsi učinki te odločbe. Zahtevo je vložila v zvezi z upravnim sporom, v katerem izpodbija navedeno odločbo. Z navedeno dopolnilno odločbo je Upravna enota Ljubljana na zahtevo Nogometnega kluba A., (v tem upravnem sporu stranka z interesom) v register društev, ki ga vodi, vpisala spremembo imena iz: Nogometni klub A. v: Športno društvo Nogometni klub B., in temeljnega akta. Odločbo je izdala na podlagi 17. člena Zakona o društvih. Ugotovila je, da so za vpis izpolnjeni vsi predpisani pogoji.

V obrazložitvi izpodbijanega sklepa sodišče prve stopnje navaja, da zakonski pogoji za izdajo zahtevane začasne odredbe, to je nastanek težko popravljive škode tožeči stranki, ni izpolnjen.

Tožeča stranka v pritožbi navaja, da jo vlaga iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep tako spremeni, da ugodi začasni odredbi, podrejeno pa, da zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek, zaznamuje pa tudi stroške. Vztraja pri tem, da je izkazala in konkretizirala škodo, ki bi ji bila prizadejana z izvršitvijo izpodbijane odločbe. Sklicuje se na intervju s predsednikom Nogometnega kluba A. C.C. Nogometni klub A. je brez premoženja, vendar negativnih dejstev ni mogoče dokazovati. Dokazala je, da je prišlo do izgredov navijačev dne 25.10.2007. Tožena stranka ne bi utrpela nobenih posledic. Sodišče bi moralo primerjati posledice, ki jih bo verjetno utrpela tožnica, s posledicami, ki jih bo verjetno utrpela stranka z interesom. Tožnico in stranko z interesom sodišče postavlja v neenak položaj. Gre za protipravno uporabo znamke B., katere imetnik je tožeča stranka.

Odgovori na pritožbo niso bili vloženi.

Pritožba ni utemeljena.

Tudi v upravnem sporu je možno zahtevati in izdati začasno odredbo. Namenjena je začasnemu varstvu tožeče stranke. V postopku izdaje začasne odredbe sodišče presoja pogoje za njeno izdajo. Začasno odredbo je možno izdati v dveh oblikah. Na podlagi 2. odstavka 32. člena ZUS-1 sodišče na tožnikovo zahtevo odloži izvršitev izpodbijanega akta do izdaje pravnomočne odločbe, če bi se z izvršitvijo akta prizadela tožniku težko popravljiva škoda. Pri odločanju mora sodišče v skladu z načelom sorazmernosti upoštevati tudi prizadetost javne koristi ter koristi nasprotnih strank. Na podlagi 3. odstavka 32. člena ZUS-1 lahko tožnik iz razlogov iz prejšnjega odstavka zahteva tudi izdajo začasne odredbe za začasno ureditev stanja glede na sporno pravno razmerje, če se ta ureditev, zlasti pri trajajočih pravnih razmerjih, kot verjetna izkaže za potrebno. Dokazno breme glede izpolnjevanja pogojev nosi tožnik.

V obravnavanem primeru je tožeča stranka zahtevala začasno odredbo po določbi 2. odstavka 32. člena ZUS-1, podrejeno pa tudi začasno odredbo po 3. odstavku ZUS-1. Tudi po presoji pritožbenega sodišča že prvi pogoj, to je nastanek težko popravljive škode za tožečo stranko, v obravnavanem sporu (to pa je spor v zvezi z vpisom v register društev, ne pa za spor po Zakonu o industrijski lastnini), ni izkazan. Kot to pravilno povzema v izpodbijanem sklepu sodišče prve stopnje, je tožeča stranka v zahtevi zatrjevala, da želi preprečiti povezovanje njenega blaga in storitev oziroma znamke B. z Nogometnim klubom A. Navajala je tudi, da drugače ne bo mogla doseči restitucije, saj z nobeno marketinško akcijo ne bo mogla doseči vseh, ki bodo slišali za B. in NK B. in bodo predpostavili, da gre za dovoljeno povezovanje. Pravilna je presoja, da v zahtevi za izdajo začasne odredbe ni podrobneje obrazložila, kakšna škoda bi ji s tem nastala (tako glede vrste in višine škode), v zvezi z zatrjevanim povezovanjem. Tudi ni zatrjevala in dokazovala, da bo takšna škoda težko popravljiva. Samo z zatrjevanjem, da je Nogometni klub A. brez vsakega premoženja in s sklicevanjem na izgrede navijačev stranke z interesom (ki naj bi se zgodili 25.10.2007 in naj bi se povezovali z znamko B.), tudi po mnenju pritožbenega sodišča tožeča stranka še ni izkazala, da bi ji bila z izvršitvijo v upravnem sporu izpodbijane dopolnilne odločbe lahko povzročena škoda in tudi ne, da bi bila takšna škoda zanjo težko popravljiva. Tako že prvi pogoj za izdajo zahtevane začasne odredbe ni izpolnjen, kot je to pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje. Zato ugotavljanje drugega pogoja - prizadetosti javne koristi - niti ni potrebno.

Sodišče prve stopnje je pravilno odločilo, ko je zavrnilo tudi podrejeni zahtevek (za začasno ureditev stanja). Tožeča stranka je v tem podrejenem zahtevku zahteval le, da se odpravijo vsi učinki odločbe, ni pa določno opredelil, kako naj se sporno pravno razmerje uredi. K temu pritožbeno sodišče še dodaja, da je tudi pri tej obliki začasne odredbe prvi pogoj izkazanost težko popravljive škode. Tudi zato tej obliki (podrejeno) zahtevane začasne odredbe ni bilo mogoče ugoditi.

Tudi pritožbeni ugovori ne morejo vplivati na drugačno odločitev pritožbenega sodišča. Sodišče prve stopnje je presodilo vse navedbe v zahtevi za izdajo začasne odredbe in tudi dokaze, ki jih je tožeča stranka navajala pri dokazovanju pogojev za izdajo zahtevane začasne odredbe. V predloženih spisih ni podlage za ugovor, da je sodišče prve stopnje tožečo stranko in stranko z interesom postavilo v neenak položaj. Ob tem, ko je sodišče prve stopnje ugotovilo, da že prvi pogoj za izdajo zahtevane začasne odredbe ni izpolnjen, se ni bilo dolžno ukvarjati tudi s primerjavo posledic za stranko z interesom (predlagateljico spornega vpisa v register).

Glede na navedeno uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani. Na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje (do stopnje verjetnosti) je bilo materialno pravo pravilno uporabljeno. Sodišče prve stopnje tudi ni kršilo postopek v upravnem sporu, zato je pritožbeno sodišče na podlagi določbe 76. člena v zvezi s 1. odstavkom 82. člena in 6. odstavkom 32. člena ZUS-1 pritožbo tožeče stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka s pritožbo ni uspela. Zato v skladu z določbo 1. odstavka 25. člena ZUS-1 v zvezi s 1. odstavkom 165. člena Zakona o pravdnem postopku nima pravice do povračila stroškov pritožbenega postopka, kot je to zahtevala v pritožbi.