Jedro

Upravni organ ni pristojen odločati o določitvi odškodnine po Zakonu o razlastitvi v družbeni lastnini. Upravni organ je le pristojen, da brez odlašanja, po pravnomočnosti denacionalizacijske odločbe, ugotovi, ali je bil dosežen sporazum o določitvi odškodnine.

Določitev odškodnine po 73. členu ZDen, če ta ni bila sporazumno dogovorjena, torej ni predmet upravnega postopka o denacionalizaciji.

Izrek

Tožbi se ugodi in se odpravi sklep Ministrstva za kulturo Republike Slovenije v Ljubljani št. ... z dne 16.7.1996.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo (sklepom) je tožena stranka na podlagi 2. odstavka 68. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) zavrgla zahtevo tožeče stranke z dne 6.12.1993 za izplačilo odškodnine na podlagi 73. člena ZDen. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je tožena stranka navedla, da je tožeča stranka dne 7.12.1993 vložila pri Občini N.m. zahtevo za izplačilo odškodnine na podlagi 73. člena ZDen, v primeru, če bo nepremičnina (poslovni prostor v izmeri okoli 80 m2, G.t. 22 v N.m.), ki je predmet denacionalizacije, vrnjena prejšnjim lastnikom. Ker je bil poslovni prostor, ki je predmet denacionalizacije, v stavbi, ki je razglašena za naravno znamenitost (Ur.l.RS, št.38/92), je Občina N.m. z dopisom z dne 8.8.1994, v skladu s 54. členom ZDen, del zahteve za denacionalizacijo odstopila v pristojno reševanje toženi stranki. Poslovni prostor, ki je bil predmet denacionalizacije po upravičenki A.P., je bil z odločbo o denacionalizaciji z dne 24.10.1995 vrnjen upravičenki. V skladu z vlogo tožeče stranke kot zavezanca in ker je bil poslovni prostor vrnjen upravičenki, je tožena stranka z dopisom št. 464-87/94-sh z dne 29.2.1996 pozvala tožečo stranko, da svoj zahtevek ustrezno dopolni. Tožeča stranka je bila hkrati tudi opozorjena na posledico, če pozivu ne bi sledila (2. odstavek 68. člena ZUP). Z dopisom z dne 7.3.1996 je pooblaščenka tožeče stranke zaprosila za podaljšanje roka za dopolnitev zahteve. Tožena stranka je prošnji ugodila in s sklepom podaljšala rok za dopolnitev zahteve do 29.4.1996 (sklep z dne 18.3.1996). V postavljenem roku in vse do izdaje izpodbijane odločbe tožeča stranka kot vložnik navedene zahteve ni odpravila pomanjkljivosti oz. ni dopolnila vloge, kot je to zahtevala tožena stranka, da bi bilo možno reševanje zahtevka. Zaradi tega je tožena stranka na podlagi 2. odstavka 68. člena ZUP štela, da zahteva za izplačilo odškodnine na podlagi 73. člena ZDen ni bila vložena in jo je zato zavrgla.

Tožeča stranka v tožbi meni, da je izpodbijana odločba nezakonita. Upravičena je do odškodnine. Postopek za odmero odškodnine določa Zakon o razlastitvi in o prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini. Po določbah tega zakona pa upravni organ ni pristojen meritorno odločati o odškodninskem zahtevku, pač pa ima le funkcijo posrednika, to je, da med strankama posreduje pri sporazumni določitvi odškodnine. Če odškodnina med strankama ni sporazumno dogovorjena, upravni organ, glede na svojo nepristojnost pri meritornem odločanju, zadevo odstopi v reševanje pristojnemu sodišču v nepravdnem postopku. Glede na tak položaj upravnega organa meni, da tožena stranka ne more izdati odločbe o zavrženju odškodninskega zahtevka, pač pa lahko le ugotovi, da sporazum o odškodnini v upravnem postopku ni dosežen in zadevo odstopi v reševanje pristojnemu sodišču. To bi tožena stranka morala storiti takoj, ko so bili izpolnjeni pogoji iz 51. člena navedenega Zakona o razlastitvi in o prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini, ki so nastopili prej, predno je bila izdana izpodbijana odločba. Predlaga, da sodišče ugodi tožbi in odpravi izpodbijano odločbo.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe, vztraja pri obrazložitvi izpodbijane odločbe in predlaga, da sodišče zavrne tožbo.

Tožba je utemeljena.

Tožeča stranka ima prav. Med strankama gre za spor o razlagi in uporabi 73. člena ZDen. Ta v 1. odstavku določa, da imajo zavezanci, iz katerih sredstev se po tem zakonu vrne nepremičnina, ki so jo pridobili odplačno, pravico do odškodnine po predpisih o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini. Zavezanec za odškodnino je po 2. odstavku navedenega člena ZDen Slovenski odškodninski sklad. Zakonodajalec s takšno določbo odkazuje na uporabo Zakona o razlastitvi in o prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini (Ur.l.SRS, št.5/80, 30/87 in 20/89 - ZR). Ta zakon v 49. in naslednjih členih določa postopek za določitev odškodnine. Če sporazum o odškodnini ni dosežen (49. in 50. člen), o njej odloči sodišče v nepravdnem postopku (51. člen). Po določbi 2. odstavka 53. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (Ur.l.RS, št. 44/97) se po dosedanjih predpisih končajo začeti postopki za določitev odškodnine po določbah Zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini. To pomeni, da določitev odškodnine niti ni stvar, o kateri bi bil pristojen odločati upravni organ oziroma v konkretnem primeru tožena stranka. Upravni organ je le pristojen, da brez odlašanja po pravnomočnosti denacionalizacijske odločbe (v konkretnem primeru z dne 24.10.1995) ugotovi, ali je bil dosežen postopek za sporazum o določitvi odškodnine. Sodišče se zato strinja s stališčem tožeče stranke, da določitev odškodnine po 73. členu ZDen, če ta ni bila sporazumno dogovorjena, ni predmet upravnega postopka o denacionalizaciji.

Glede na tako pravno ureditev, kot izhaja iz določbe 73. člena ZDen in določb ZR ter citiranega Zakona o stavbnih zemljiščih (2. odstavek 53. člena), tožeča stranka utemeljeno uveljavlja, da ni bilo podlage za izpodbijano odločbo. Zato tožena stranka ni imela dejanske in pravne podlage, glede na 73. člen ZDen, da je zavrgla odškodninski zahtevek tožeče stranke oz. zavezanca, ne glede na to, da tožeča stranka ni predlagala, pa tudi ne predložila dokazov v postavljenem roku. Tožena stranka bi namreč morala, glede na obrazloženo, brez odlašanja po pravnomočnosti navedene denacionalizacijske odločbe z dne 24.10.1995 ugotoviti, ali je odškodnina sporazumno določena in če sporazum o odškodnini ni bil dosežen, to posredovati v odločitev pristojnemu sodišču v nepravdnem postopku (51. člen ZR, v zvezi z 2. odstavkom 53. člena Zakona o stavbnih zemljiščih).

Glede na navedeno je sodišče tožbi ugodilo in odpravilo izpodbijano odločbo na podlagi 3. točke 1. odstavka in 3. odstavka 60. člena Zakona o upravnem sporu (Ur.l.RS,št. 50/97).