Jedro

Zgolj pavšalno sklicevanje na bolniški stalež ni razlog, zaradi katerega disciplinski organ ne bi mogel zakonito opraviti disciplinske obravnave v odsotnosti sicer pravilno vabljenega delavca. Prav tako ni pogoj za zakonitost izrečenega disciplinskega ukrepa zaslišanje prič na disciplinski obravnavi, če disciplinski organ razpolaga z zadostnimi drugimi dokazi za ugotovitev disciplinske odgovornosti in izrek disciplinskega ukrepa.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek za razveljavitev disciplinskih sklepov direktorja tožene stranke z dne 24.5.2000 in 22.6.2000, s katerima je bil tožniku izrečen disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja. Hkrati je zavrnilo tudi zahtevek za priznanje neprekinjenih pravic iz delovnega razmerja in vrnitev tožnika na delo ter povračilo stroškov postopka. Pri tem je sicer poseglo v izpodbijana disciplinska sklepa tako, da ju je razveljavilo glede ugotovitve tožnikove disciplinske odgovornosti za kršitve, ki naj bi jih storil kot direktor pred svojo razrešitvijo v mesecu januarju 2000, in v tem delu disciplinski postopek ustavilo. Ne glede na to pa je ugotovilo, da je bil tožniku po zakonito izvedenem disciplinskem postopku ukrep prenehanja delovnega razmerja zakonito izrečen tudi le za kršitve, ki jih je storil kot tehnolog v mesecu marcu 2000, ko je bil 7.3., 10.3., 21.3., 23. in 24.3. neupravičeno odsoten z dela, ko je predčasno odhajal z dela in ko je dne 17.3.2000 odklonil poročilo direktorju o likvidaciji računa firme A..

Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in kot pravilno in zakonito potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožnik revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka po 1. odstavku in 14. točki 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - prečiščeno besedilo, Ur. l. RS, št. 36/04) in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je sodišče kršilo določbe ZPP, ki se nanašajo na verodostojnost listin in izpovedbo zaslišanih prič, ko je svojo odločbo oprlo na neverodostojno evidenco tožnikovih odsotnosti, ki jo je predložila tožena stranka in na izpovedbo zaslišane priče M.Z.. Poudarja, da je bil v spornih dneh odsoten z vednostjo direktorja v prepričanju, da koristi letni dopust in da so bile očitane kršitve posledica ravnanja direktorja, ki je tožnika pri delu namerno izoliral iz delovnega procesa. Poleg tega navaja, da bi moralo sodišče upoštevati vrsto absolutnih kršitev, ki jih je tožena stranka zagrešila v disciplinskem postopku, ko ni upoštevala njegovega telegramskega opravičila odsotnosti s prvostopne disciplinske obravnave zaradi bolezni, ko na tej disciplinski obravnavi sploh ni izvedla dokazov z zaslišanjem prič in ko je na drugostopni obravnavi dopustila, da je bila vse od začetka obravnave prisotna tudi kasneje zaslišana priča. Revizija je bila v skladu s 375. členom ZPP vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije v Ljubljani in toženi stranki, ki je nanjo odgovorila. Navajala je, da se tožnik očitno ne more sprijazniti z dokazno oceno sodišča, kar ni dovoljen revizijski razlog. Zato je predlagala njeno zavrnitev.

Revizija ni utemeljena.

Na podlagi 371. člena ZPP revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer pazi po uradni dolžnosti na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem je revizijsko sodišče vezano na dejansko stanje, ugotovljeno pred sodiščem druge in prve stopnje, ki je bilo podlaga izpodbijani sodbi, saj zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja revizije ni mogoče vložiti (3. odstavek 370. člena ZPP).

Revizijske navedbe glede obravnave listin in izpovedbe zaslišane priče pred sodiščem prve stopnje pomenijo poskus uveljavljanja kršitev določb pravdnega postopka relativnega značaja iz 1. odstavka 339. člena ZPP. Na pritožbene navedbe v zvezi s tem je ustrezno odgovorilo že sodišče druge stopnje. Sodišče soglaša, da dejstvo, da so bile nekatere listine o evidenci tožnikovih izostankov sestavljene koncem meseca in dejstvo, da je pri tem sodelovala M.Z., ki je bila sicer pooblaščena za vodenje evidence in odsotnosti delavcev, ni ovira, da te listine in zaslišanje navedene priče ne bi smelo biti v sodnem postopku uporabljeno kot dokazno gradivo. Zato očitek bistvenih kršitev določb pravdnega postopka v zvezi s tem ni utemeljen.

Bistvenih kršitev določb pravdnega postopka v smislu 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP tožnik v reviziji po vsebini ni opredelil. Zato tudi z vidika tega revizijskega očitka sodišče izpodbijane sodbe ni moglo preizkušati.

Kolikor revizija graja dokazne zaključke sodišča glede tožnikovih izostankov in neupravičene odsotnosti z dela, tožena stranka v odgovoru na revizijo utemeljeno opozarja, da gre pri tem za poskus uveljavljanja zmotne ugotovitve dejanskega stanja, kar glede na določbe 3. odstavka 370. člena ZPP ni dovoljen revizijski razlog.

Ob dejanskih ugotovitvah nižjih sodišč revizijsko sodišče soglaša, da so bili pri toženi stranki izpolnjeni pogoji za izrek spornega disciplinskega ukrepa v smislu določb 59. do 66. člena v spornem obdobju veljavnega Zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (ZTPDR - Ur. l. SFRJ, št. 60/89 in 42/90) in 2. odstavka 4. člena ter 88. in 89. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR - Ur. l. RS, št. 14/90, 5/91 in 71/93), upoštevaje pri tem določbe Kolektivne pogodbe med delavci in družbami drobnega gospodarstva (Ur. l. RS, št. 6/2000). Pri tem sodišče soglaša, da zgolj pavšalno sklicevanje na bolniški stalež ni razlog, zaradi katerega disciplinski organ ne bi mogel zakonito opraviti disciplinske obravnave v odsotnosti sicer pravilno vabljenega delavca. Prav tako ni pogoj za zakonitost izrečenega disciplinskega ukrepa zaslišanje prič na disciplinski obravnavi, če disciplinski organ razpolaga z zadostnimi drugimi dokazi za ugotovitev disciplinske odgovornosti delavca in izrek disciplinskega ukrepa. Tudi morebitne napake pri zaslišanju posameznih prič (npr. njihova odstranitev s predhodne obravnave šele na opozorilo pooblaščenca delavca) o teh pogojih ne vplivajo na zakonitost izrečenega ukrepa.

Glede na povedano sodišče zaključuje, da revizijski razlogi niso podani. Zato je na podlagi 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.