Jedro

V skladu z določbo 1. odstavka 145. č člena ZIKS o vrnitvi zaplenjenega premoženja odloča sodišče v nepravdnem postopku. Odločanje sodišča o vrnitvi zaplenjenega premoženja med drugim vsebuje odločanje o utemeljenosti predloga, krogu upravičencev, načinu vrnitve (v naravi ali na drug način); v primeru, ko vrnitev v naravi ni mogoča, tudi odločanje o višini odškodnine za zaplenjeno premoženje. V skladu z določbo 7. člena ZIOOZP pa naloge v zvezi z izdajo, vročanjem in izplačevanjem obveznic za plačilo odškodnine za zaplenjeno premoženje ter obračunavanjem obresti opravlja Slovenski odškodninski sklad oz. Slovenska odškodninska družba. Obresti se le pripišejo odškodnini, navedeni v pravnomočni odločbi sodišča. Sodišče o obrestih ne odloča.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani dopolnilni sklep premeni tako, da se predlog za izdajo dopolnilnega sklepa zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijanim dopolnilnim sklepom je sodišče prve stopnje svoj sklep opr. št. Nz 92/2002-57, z dne 7.2.2003 dopolnilo tako, da je v izreku dodalo še besedilo, da obresti "tečejo od 11.7.1991 do izdaje obveznic".

Zoper tak sklep se zaradi zmotne uporabe materialnega prava pravočasno pritožuje nasprotna udeleženka, ki predlaga spremembo oz. razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. Pojasnjuje, da Zakon o izdaji obveznic za plačilo odškodnine za zaplenjeno premoženje zaradi razveljavitve kazni zaplembe premoženja (v nadaljevanju ZIOOZP, Ur. l. RS, št. 49/99) ne določa, da bi obresti upravičencu pripadale že od razveljavitve kazni zaplembe premoženja do izdaje obveznic. Pojem "pravnomočna odločba o razveljavitvi kazni in določitvi odškodnine" je natančneje opredeljen v Uredbi o izdaji obveznic za plačilo odškodnine zaradi razveljavitve kazni zaplembe premoženja (v nadaljevanju Uredba, Ur. l. RS, št. 84/99), ki v drugi alinei 2. člena navaja, da je odločba, pravnomočna odločba, s katero je določena višina odškodnine za zaplenjeno premoženje. Drugi odstavek 14. člena Uredbe pa določa, da se v primeru, če je odločba (torej odločba o odškodnini) postala pravnomočna pred 1. februarjem 2001 za potrebe določitve števila obveznic znesek odškodnine iz odločbe poveča za obresti iz petega odstavka ZIOOZP za čas od dne pravnomočnosti do vključno 31. januarja 2001. Pritožba je utemeljena.

V skladu z določbo 1. odstavka 145č. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (Ur. l. SRS, št. 17/78) o vrnitvi zaplenjenega premoženja odloča sodišče v nepravdnem postopku. Odločanje sodišča o vrnitvi zaplenjenega premoženja med drugim vsebuje odločanje o utemeljenosti predloga, krogu upravičencev, načinu vrnitve (v naravi ali na drug način); v primeru, ko vrnitev v naravi ni mogoča, tudi odločanje o višini odškodnine za zaplenjeno premoženje. Obveznost izročitve obveznic za plačilo odškodnine za zaplenjeno premoženje ni denarna obveznost, od katere bi bilo mogoče priznati zamudne obresti v smislu Zakona o obligacijskih razmerjih oz. Obligacijskega zakonika, ampak obrestovanje obveznic in odškodnine predpisuje ZIOOZP, celoviteje pa na njegovi podlagi izdana Uredba.

V skladu z določbo 7. člena ZIOOZP naloge v zvezi z izdajo, vročanjem in izplačevanjem obveznic za plačilo odškodnine za zaplenjeno premoženje ter obračunavanjem obresti opravlja Slovenski odškodninski sklad oz. Slovenska odškodninska družba. Obresti se le pripišejo odškodnini, navedeni v pravnomočni odločbi sodišča. Sodišče mora torej v postopku za vrnitev zaplenjenega premoženja odločiti o višini odškodnine. O tem pa je sodišče prve stopnje popolno odločilo s sklepom z dne 7.2.2003. Celo če o obrestih ne bi odločilo, upravičencem le-te pripadajo na podlagi samega ZIOOZP in Uredbe. Način obračunavanja le-teh pa je v pristojnosti Slovenske odškodninske družbe in ne sodišča. Zaradi opisanega je sodišče druge stopnje v skladu z določbo 3. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in 96/02) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (Ur. l. SRS, št. 30/86) pritožbi nasprotne udeleženke ugodilo in izpodbijani dopolnilni sklep spremenilo tako, da je predlog za izdajo dopolnilnega sklepa zavrnilo, saj niso bili izpolnjeni pogoji za njegovo izdajo, ker je sodišče prve stopnje v sklepu z dne 7.2.2003 o predlogu odločilo v celoti oz. v takšnem obsegu kot mu ga nalaga ZIKS.

Na pritožbene navedbe v zvezi z razlago določbe petega odstavka 3. člena ZIOOZP ter določbe 14. člena Uredbe pritožbeno sodišče ne odgovarja posebej, saj je pritožbi ugodilo že iz zgoraj navedenega razloga.