Jedro

Bistvena značilnost pogodbe o dosmrtnem preživljanju po 117. čl. zakona o dedovanju je, da je izročitev preživljančevega premoženja preživljalcu odložena do smrti preživljanca. Kadar preživljanec izroči svoje premoženje preživljalcu že ob podpisu pogodbe, ne gre za tako pogodbo.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je veljavna izročilna pogodba, ki sta jo sklenili pravdni stranki dne 9.7.1985 in tožencu naložilo, da overi podpis na tej pogodbi.

Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožene stranke in potrdilo sodbo prve stopnje. Obe sodišči sta ugotovili, da je toženec podpisal sporno pogodbo in da ta pogodba odraža pravo voljo strank. Ugotovili sta tudi, da ne gre za pogodbo o dosmrtnem preživljanju in tudi ne za pogodbo o izročitvi in razdelitvi premoženja za življenja po zakonu o dedovanju. Zato se za veljavnost sporne pogodbe ne zahteva obličnost, ki jo predpisuje zakon o dedovanju.

Proti tej sodbi vlaga tožena stranka revizijo. Uveljavlja revizijske razloge zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Vstraja pri svojem stališču, da je sporna pogodba pogodba o dosmrtnem preživljanju ali pa vsaj pogodba s pretežnimi elementi pogodbe o dosmrtnem preživljanju. Zakon o dedovanju v 117. čl. za tako pogodbo določa, da mora biti sestavljena v pismeni obliki in overjena po sodniku. Taka obličnost je predpisana, ker gre za pomembno listino z daljnosežnimi posledicami. V obravnavanem primeru toženec ni bil poučen o tem, da izroča svoje premoženje s takojšnjim učinkom. Njegova volja pa je bila, da tožnica pridobi lastninsko pravico šele po njegovi smrti. Opozarja na tožničino mladost in še posebej na dejstvo, da se pogodba že 8 let ne izpolnjuje, zato že po načelu pravičnosti pogodbi ni mogoče priznati veljavnosti. Navaja, da je sodna praksa zavzela stališče, da se take pogodbe štejejo za pogodbe o dosmrtnem preživljanju, za katere velja obličnost, ki jo predpisuje 117.čl. ZD.

Tožeča stranka na revizijo ni odgovorila in Javni tožilec Republike Slovenije se o njej ni izjavil ( 3. odst. 390.čl. ZPP).

Revizija ni utemeljena.

Bistvena značilnost pogodbe o dosmrtnem preživljanju po 117.čl. zakona o dedovanju je, da je izročitev preživljančevega premoženja preživljalcu odložena do smrti preživljanca. Kadar preživljanec izroči svoje premoženje preživljalcu že ob podpisu pogodbe, ne gre za tako pogodbo. Če so izpolnjeni pogoji po 106.čl. zakona o dedovanju, ko prednik izroči in razdeli svoje premoženje svojim otrokom, posvojencem in svojim potomcem, gre za pogodbo o izročitvi in razdelitvi premoženja za življenja, za katero je predpisana enaka obličnost, kot za pogodbo o dosmrtnem preživljanju. Vendar obravnavana pogodba, ki sta jo pravdni stranki sklenili dne 9.7.1985, nima bistvenih elementov ne ene ne druge pogodbe, ki ju opredeljuje zakon o dedovanju. Pravdni stranki nista v sorodstvenem razmerju, zato pogodba nima značilnosti pogodbe o izročitvi in razdelitvi premoženja po 106.čl. ZD. Ker je s pogodbo določena takojšnja izročitev premoženja tožnici v last in posest, ne gre za pogodbo o dosmrtnem preživljanju po 117.čl. ZD. Po splošno uveljavljeni sodni praksi je taka pogodba, kot je obravnavana, dovoljena. Obličnost, ki se zahteva za njeno veljavnost, pa je taka, kot se zahteva za vse pogodbe o prenosu nepremičnin, to je pismenost. Overovitev pred sodnikom se ne zahteva, sodna overovitev podpisa je potrebna le po pravnih pravilih zemljiškoknjižnega prava, ni pa pogoj za veljavnost pogodbe. Glede na navedeno se tožena stranka neutemeljeno sklicuje na obličnost, ki jo določa 117.čl. ZD. Druge revizijske navedbe, ki se nanašajo na osebnost tožnice in na neizpolnjevanje pogodbe, pa za veljavnost pogodbe niso pomembne, saj toženec z njimi smiselno zatrjuje razloge za razvezo pogodbe, kar pa predpostavlja obstoj prej sklenjene veljavne pogodbe.

Uveljavljani revizijski razlogi niso podani, prav tako ne razlogi, na katere pazi revizijsko sodišče po uradni dolžnosti (386.čl. ZPP). Zato je revizijsko sodišče revizijo tožene stranke zavrnilo kot neutemeljeno (393.čl. ZPP).