Jedro

S tem, ko ostali toženci niso odgovorili na tožbo, tudi oni niso nasprotovali tožbenemu zahtevku. Sodišče prve stopnje je glede na navedeno pravilno za vse tožence izdalo zamudno sodbo, ko je ugotovilo, da so podani pogoji za izdajo zamudne sodbe.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in potrdi sodba in sklep sodišča prve stopnje.

II.Tožnica in osma toženka sami krijeta svoje stroške postopka s pritožbo.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano zamudno sodbo in sklepom odločilo, da se zavrže tožba v delu v katerem se tožbeni zahtevek nanaša na ugotavljanje obstoja zunajzakonske skupnosti med zapustnikom A. A. in tožnico (I. točka izreka). Ugotovilo je, da ima tožnica dedno pravico po pokojnem A. A. (II. točka izreka). Odločilo je še, da so toženci dolžni nerazdelno povrniti pravdne stroške tožnici v celoti (III. točka izreka).

2.Zoper izpodbijano odločitev se pravočasno pritožuje osma toženka. Odločitev sodišča prve stopnje izpodbija zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 1. točki prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), uveljavlja kršitev 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Pritožnica poudarja, da je na tožbo pravočasno odgovorila. V odgovoru na tožbo je pripoznala tožbeni zahtevek, zato ni razlogov za izdajo zamudne sodbe. Sodišču prve stopnje očita, da je spregledalo pravne posledice, ki nastanejo, ko že en sam sopogodbenik odgovori na tožbo, s čimer prepreči izdajo zamudne sodbe, saj je v primeru pasivnosti neaktivni sospornik deležen uspeha aktivnega. Odločitev, da so toženci dolžni nerazdelno povrniti pravdne stroške tožnici v celoti je napačna in v nasprotju z določbami materialnega prava glede povrnitve stroškov postopka, saj je sodišče pri odločitvi o stroških spregledalo določbe o pravilih enotnega sosporništva, določbe glede pripoznave zahtevka in pravila o povrnitvi stroškov v primeru pripoznave tožbenega zahtevka, v odnosu do osme toženke. Glede na to, da je pritožnica pripoznala tožbeni zahtevek, stroškovna posledica ne more zajeti vseh tožencev, saj pritožnica ne more nositi stroškovnih posledic zamudne sodbe. Glede na navedeno predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da spremeni odločitev o stroških. Zahteva povrnitev pritožbenih stroškov.

3.Tožnica je na pritožbo odgovorila in se zavzema za njeno zavrnitev. Zahteva povrnitev stroškov.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.V skladu z 350. členom ZPP preizkusi sodišče druge stopnje sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu oziroma v delu, v katerem stranka ni zmagala v sporu ter v mejah pritožbenih razlogov, pri tem pa po uradni dolžnosti pazi na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11., 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava. Sodišče druge stopnje pri pregledu zadeve ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni storilo nobene uradno upoštevne kršitve določb pravdnega postopka.

6.Sodišče prve stopnje je izdalo zamudno sodbo na podlagi 318. člena ZPP, ker toženci, razen osme toženke, ki je zahtevek pripoznala, niso odgovorili na tožbo (277. člen ZPP). Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da so podani pogoji po določbi prvega odstavka 318. člena ZPP, in sicer: 1. da je toženi stranki tožba pravilno vročena v odgovor; 2. da ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati; 3. da izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka iz dejstev, ki so navedena v tožbi in 4. da dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložila sama tožeča stranka, ali z dejstvi, ki so splošno znana.

7.Pritožba po vsebini ne nasprotuje odločitvi sodišča prve stopnje v I. in II. točki izreka izpodbijane sodbe in sklepa, kot tudi ne odločitvi, da so toženci enotni sosporniki, in da za njih velja načelo najkoristnejšega dejanja, če je isto dejanje med seboj nasprotno, pa učinkuje tisto, ki ima najkoristnejše pravne posledice. Osma toženka je pripoznala tožbeni zahtevek in tožbenemu zahtevku ni nasprotovala. S tem, ko ostali toženci niso odgovorili na tožbo, tudi oni niso nasprotovali tožbenemu zahtevku. Sodišče prve stopnje je glede na navedeno pravilno za vse tožence izdalo zamudno sodbo, ko je ugotovilo, da so podani pogoji za izdajo zamudne sodbe na podlagi 318. člena ZPP. Navedene odločitve toženka niti ne graja.

8.Sodišče prve stopnje je tudi pravilno, glede dela zahtevka, tožbo zavrglo (I. točka izreka). Tožnica je postavila ugotovitveni zahtevek na ugotovitev obstoja zunajzakonske skupnosti. Glede ugotovitve obstoja zunajzakonske skupnosti ni dopustno postaviti samostojnega zahtevka, ker gre za ugotavljanje dejanskega razmerja, kar ni dopustna vsebina ugotovitvene tožbe. Poleg tega se lahko obstoj zunajzakonske skupnosti v skladu z drugim odstavkom 4. člena Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ) ugotavlja zgolj kot predhodno vprašanje, kar pomeni, da o tem ni mogoče postaviti samostojnega zahtevka, niti vmesnega ugotovitvenega zahtevka.

9.Sodišče prve stopnje je presodilo, da ima tožnica dedno pravico po pokojnem A. A. (II. točka izreka). Ker zamudna sodba temelji na neizpodbojni domnevi, da toženci, s svojo pasivnostjo, priznavajo tožničine dejanske navedbe, na katerih ta gradi svoj tožbeni zahtevek, je sodišče prve stopnje pravilno štelo tožničine navedbe o obstoju zunajzakonske skupnosti s Francem Šumenjakom za resnične. Ugotovitve obstoja dedne pravice tožnice po pokojnem pritožba ne izpodbija.

10.Pritožba graja odločitev sodišča prve stopnje, da morajo toženci tožnici nerazdelno povrniti stroške pravdnega postopka. Ob tem se zmotno sklicuje na 157. člen ZPP in četrti odstavek 161. člena ZPP. Glede na to, da gre v obravnavani zadevi za nujne sospornike se pri odločanju o stroških uporablja določba tretjega odstavka 161. člena ZPP in ne četrtega odstavka 161. člena ZPP, ki določa, da za stroške, ki jih povzročijo posamezni sosporniki, s posebnimi pravdnimi dejanji, niso odgovorni drugi sosporniki. Pripoznava tožbenega zahtevka, s strani osme toženke, ima podobne učinke kot pasivnost ostalih tožencev, ki na tožbo niso odgovorili, zato osma toženka nosi enake stroškovne posledice kot ostali toženci v razmerju do tožnice. Ker je osma toženka, kot ena od nujnih sospornikov, pripoznala tožbeni zahtevek, ostali nujni sosporniki pa niso odgovorili na tožbo in so molčali, je tožbeni zahtevek utemeljen zoper vse. V obravnavani zadevi je, pri odločanju o stroških postopka, potrebno izhajati iz dejstva, da toženci niso izpodbijali zahtevka in so izgubili pravdo, zato vsi sosporniki skupaj odgovarjajo za stroške.

11.Glede na obrazloženo je sodišče druge stopnje pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo in sklep sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

12.Ker s pritožbo osma toženka ni uspela, sama krije svoje stroške postopka s pritožbo (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP). Svoje stroške odgovora na pritožbo krije sama tudi tožnica, ker ni doprinesla k razrešitvi zadeve.

Zveza:

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 157, 161, 161/3, 161/4, 277, 318, 318/1 Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 4, 4/2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.