Jedro

V kolikor je pobot v pravdi uveljavljan, sodišče pa o njem ne odloči v izreku, je podana absolutna bistvena kršitev pravil pravdnega postopka iz 13. točke drugega odstavka 354. čl. ZPP/77, saj je tak izrek sodbe nerazumljiv.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se v izpodbijanem delu (prvi in drugi odstavek izreka) razveljavi in se v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje toženi stranki naložilo, da tožniku plača razliko regresa za letni dopust za leto 1995 v znesku 51.225,00 SIT, za leto 1996 pa v znesku 39.600,00 SIT neto, z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od zapadlosti vsakokratne razlike dalje do plačila (prvi odstavek izreka izpodbijane sodbe). Toženi stranki je nadalje naložilo, da tožniku povrne stroške postopka v višini 32.139,00 SIT (drugi odstavek izreka). Zavrnilo pa je tisti del tožbenega zahtevka, s katerim je tožnik zahteval plačilo odškodnine za neizkoriščeni letni dopust v višini 18.697,00 SIT neto z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 18.9.1996 dalje do plačila (tretji odstavek izreka). Zoper sodbo se iz pritožbenih razlogov zmotne oz. nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, smiselno pa tudi zaradi zmotne uporabe materialnega prava pritožuje tožena stranka. Prvostopenjsko sodišče naj bi zmotno štelo, da tožniku za leto 1995 pripada regres za letni dopust v višini 100 % povprečne mesečne plače v gospodarstvu Republike Slovenije, kar pa je v nasprotju z dokazi, ki jih je predložila tožena stranka o tem, da je tožnik prejemal višjo plačo od tiste, ki mu gre po kolektivni pogodbi. Tako izpodbijana sodba temelji na zaključku, da je tožnik za leto 1995 prejel 500.814,00 SIT plače, tožena stranka pa je predložila listine o tem, da je v resnici prejel 739.975,00 SIT. Glede na navedeno naj bi bil tožnik upravičen do regresa za letni dopust v višini 70 % zadnjega znanega statističnega podatka o povprečni mesečni plači v gospodarstvu Republike Slovenije. Zmotno naj bi bilo tudi stališče prvostopenjskega sodišča, da pobotni ugovor tožene stranke ni utemeljen in da njena terjatev do tožnika še ni dospela. Po mnenju tožene stranke v tem primeru ne pridejo v poštev določbe 72. čl. zakon o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (ZTPDR, Ur. l. SFRJ št. 60/89, 42/90), saj je tožniku delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo, še preden se je sploh lahko pričel postopek za ugotavljanje njegove odškodninske odgovornosti. Zato naj bi veljali splošni odškodninski predpisi in je ob izrecnem stališču prvostopenjskega sodišča, da pobotnega ugovora ne bo obravnavo, dejansko stanje ostalo nepopolno in zato tudi zmotno ugotovljeno. Tožena stranka predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Pritožba je utemeljena. Pritožbeno sodišče je izpodbijano sodbo v skladu z drugim odstavkom 365. čl. zakona o pravdnem postopku (ZPP/77, Ur. l. SFRJ 4/77 - 27/90 in Ur. l. RS št. 55/92 in 19/94) preizkusilo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 354. čl. ZPP/77 in na pravilno uporabo materialnega prava. Tožena stranka je v pobot ugovarjala svojo nasprotno terjatev iz naslova škode, ki naj bi jo tožnik povzročil s tem, ko je poškodoval sodelavca in samovoljno zapustil delo. V skladu s tretjim odstavkom 338. čl. ZPP/77 mora izrek sodbe obsegati odločbo, s katero je sodišče ugodilo posameznim zahtevkom, ki se tičejo glavne stvari in stranskih terjatev, ali jih je zavrnilo in odločbo o obstoju ali neobstoju terjatve, ki je bila uveljavljena zaradi pobota. V kolikor je pobot v pravdi uveljavljan, sodišče pa o njem ne odloči v izreku, je podana absolutna bistvena kršitev pravil pravdnega postopka iz 13. točke drugega odstavka 354. čl. ZPP/77, saj je tak izrek sodbe nerazumljiv. V konkretnem primeru pa je podana še nadaljnja absolutna kršitev pravil pravdnega postopka iz 13. točke drugega odstavka 354. čl. ZPP/77, saj prvostopenjsko sodišče v obrazložitvi utemeljuje, zakaj pobotni ugovor ni utemeljen, kar ob odsotnosti odločitve v izreku pomeni, da je podano nasprotje med izrekom in obrazložitvijo. Pritožbeno sodišče na obstoj absolutnih bistvenih kršitev pravil pravdnega postopka iz drugega odstavka 354. čl. ZPP/77 pazi po uradni dolžnosti in če takšno kršitev ugotovi, mora v skladu s prvim odstavkom 369. čl ZPP/77 prvostopenjsko sodbo razveljaviti in zadevo vrniti istemu sodišču v novo sojenje. V novem postopku bo sodišče prve stopnje v izreku sodbe moralo odločiti tudi o obstoju oz. neobstoju terjatve, ki se ugovarja v pobot. V zvezi s pritožbenimi navedbami pa pritožbeno sodišče opozarja, da na višino regresa ne vpliva okoliščina, ali je delavec prejemal višjo plačo, kot pa jo določa kolektivna pogodba, pač pa je odločilno, ali je bila njegova plača nižja od povprečja gospodarstva Republike Slovenije. Iz podatkov, ki jih je predložila tožena stranka, pa ne izhaja, da bi tožnik v letu 1995 prejemal višjo plačo od povprečja v gospodarstvo. Prav tako je zmotno pritožbeno stališče, da delodajalcu ni potrebno izvesti postopka ugotavljanja škode in okoliščin, v katerih je nastala, njene višine in povzročitelja, če je delavcu delovno razmerje prenehalo, še preden je delodajalec lahko sprožil tak postopek. Glede na določbo 70. in 72. čl. ZTPDR je potrebno izvesti predpisan postopek, če je delavec škodo povzročil pri delu oz. v zvezi z delom. Tudi iz navedb tožene stranke izhaja, da naj bi ji tožnik škodo povzročil še v času, ko je bil njen delavec in da je škoda nastala na delu oz. v zvezi z delom. Določbe ZPP/77 se v pritožbenem postopku uporabljajo na podlagi 498. čl. zakona o pravdnem postopku (Ur.l. RS št. 26/99), saj je bil postopek na prvi stopnji končan pred njegovo uveljavitvijo. Na podlagi prvega odstavka 4. čl. ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur.l. RS št. 1/91-I in 45/94) pa je pritožbeno sodišče določbe ZPP/77 in ZTPDR smiselno uporabilo kot predpis Republike Slovenije.