Jedro

Ker je tožnik v postopku sprejema v državljanstvo predložil le obvestilo Slovenskih železnic, da začasno stanuje v samskem domu, v času odločanja (to je pred uveljavitvijo ZDRS-Č), ni izpolnjeval pogoja iz 4. točke 1. odstavka 10. člena ZDRS (v zvezi z 2. alineo 1. odstavka 4. točke Uredbe o merilih za izpolnjevanje pogojev za pridobitev državljanstva RS z naturalizacijo).

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je prvostopno sodišče na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 11.6.2002. Z navedeno odločbo je tožena stranka odločila, da se tožnikovi prošnji za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije, ne ugodi. Tožnik je zaprosil za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije v skladu z 10. členom Zakona o državljanstvu Republike Slovenije (ZDRS, Uradni list RS, št. 1/91-I, 30/91-I, 38/92 in 13/94).

V obrazložitvi izpodbijane sodbe prvostopno sodišče povzema določbe 4. točke 1. odstavka 10. člena ZDRS ter 3. in 4. člena Uredbe o merilih za izpolnjevanje pogojev za pridobitev državljanstva Republike Slovenije z naturalizacijo (Uredba, Uradni list RS, št, 47/94). Navaja, da iz izpodbijane odločbe tožene stranke in upravnih spisov izhaja, da je tožnik kot dokaz o izpolnjevanju pogoja iz 4. točke 1. odstavka 10. člena ZDRS predložil obvestilo SŽ, Sekcije za vleko D., iz katerega izhaja, da od dne 7.4.2000 stanuje začasno v samskem domu D. Potrdilo o najemu prostorov v samskem domu pa se po 2. alinei 1. odstavka 4. člena Uredbe tudi po presoji prvostopnega sodišča ne šteje kot dokaz o zagotovljenem stanovanju po 4. točki 1. odstavka 10. člena ZDRS. Glede na to, da je tožena stranka tožnika pred izdajo odločbe pozvala, da predloži dokaz, da izpolnjuje pogoj zagotovljenega stanovanja, tožnik pa v danem roku dokaza ni predložil niti ni zaprosil za podaljšanje roka za predložitev navedenega dokaza, je po presoji prvostopnega sodišča tožena stranka ravnala pravilno, ko je v skladu s 3. odstavkom 137. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP/86), odločila na podlagi pridobljenih dokazov, ki pa ne izkazujejo izpolnjevanja navedenega pogoja.

V pritožbi zoper izpodbijano sodbo tožnik uveljavlja pritožbeni razlog nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in "kršitve" materialnega prava. Po njegovem mnenju odločitev prvostopnega sodišča ni utemeljena. Med drugim navaja, da je v Slovenijo prišel že 5.8.1963. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in odloči, da se ga sprejme v državljanstvo Republike Slovenije.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je prvostopno sodišče pravilno uporabilo materialno pravo in utemeljeno sledilo v upravnem postopku ugotovljenemu dejanskemu stanju. Prvostopno sodišče in pred njim tožena stranka, sta se pravilno oprla na določbe 4. točke 1. odstavka 10. člena ZDRS v zvezi z 2. alineo 1. odstavka 4.člena Uredbe, ki sta veljala v času izdaje izpodbijane odločbe tožene stranke. Po določbah 10. člena ZDRS lahko pristojni organ osebo, ki prosi za naturalizacijo, po prostem preudarku sprejme v državljanstvo Republike Slovenije, če je to v skladu z nacionalnim interesom in če oseba izpolnjuje kumulativno predpisane pogoje. V 4. točki 1. odstavka 10. člena ZDRS (ki je veljala v času izdaje izpodbijane odločbe), je bil določen tudi pogoj, da mora oseba, ki prosi za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije imeti zagotovljeno stanovanje. Po 2. alinei 1. odstavka 4. člena Uredbe se kot dokaz o zagotovljenem stanovanju (4.točka 10. člena ZDRS) ne šteje najem prostorov v samskem domu ali drugih objektih, ki se ne štejejo za stanovanje po stanovanjskem zakonu. Ker je tožnik v postopku sprejema v državljanstvo predložil le obvestilo Slovenskih železnic, da začasno stanuje v samskem domu, je po presoji pritožbenega sodišča odločitev prvostopnega sodišča, ki je potrdilo ugotovitev tožene stranke, da tožnik v času odločanja ni izpolnjeval pogoja iz 4. točke 1. odstavka 10. člena ZDRS, pravilna in temelji na zakonu.

Ker niso podani uveljavljeni pritožbeni razlogi in ne razlogi na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.