Jedro

Gre za upravno stvar, v kateri je po naravi stvari za začetek upravnega postopka in za sam postopek potrebna zahteva stranke, zato sme pristojni organ začeti in voditi postopek samo, če je taka zahteva podana.

Izrek

I. Odločba A. d.d. št. 103/2016 z dne 30. 9. 2016 se izreče za nično.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 285,00 EUR v roku 15 dni od vročitve tega sklepa, od preteka tega roka do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. A. d.d. je z izpodbijano odločbo kot izvajalec javne službe in nosilec javnega pooblastila odločila, da je tožnik dolžan priključiti svojo stavbo na parceli št. 9/6 k.o. ... na javni vodovod in določila pogoje za ta priklop. Iz obrazložitve med drugim izhaja, da so z izgradnjo novega odseka javnega vodovoda izpolnjeni pogoji za obvezno priključitev tožnikovega objekta na javni vodovod v lasti Občine Škofja Loka, pri čemer gre dejansko za prevezavo hišnega priključka z medvoškega na škofjeloški vodovod.

2. Župan Občine Škofja Loka je kot drugostopenjski organ zavrnil tožnikovo pritožbo zoper izpodbijano odločbo, iz obrazložitve pa izhaja, da Odlok o oskrbi s pitno vodo na območju občine Škofja Loka (v nadaljevanju Odlok) določa, da je na območju, kjer je zgrajen vodovod, priključitev stavbe na ta vodovod obvezna. Tožnik je bil o izgradnji vodovoda obveščen, prav tako o finančnih in tehničnih pogojih priklopa. Sklicuje se na zabeležko sestanka z dne 28. 9. 2016, na katerem naj bi tožnik izrazil željo, da se prevezava vodovodnega priključka izvede skupaj z izgradnjo kanalizacijskega priključka.

3. Tožnik se z odločitvijo ne strinja in vlaga tožbo, v kateri med drugim navaja, da je bilo izpodbijano soglasje izdano brez njegove prošnje ali predloga. Poudarja, da je na javni vodovod že priključen. Gre sicer za vodovod v lasti C., vendar tožnik s tem izpolnjuje vse zakonske zahteve glede priključitve na javno vodovodno omrežje. Sklicuje se na nepotrebno škodo in stroške, ki bi mu nastali z izvedbo preklopa, meni pa še, da je bila pri izdaji izpodbijane odločbe zagrešena bistvena kršitev določb upravnega postopka, saj mu ni bila dana možnost izjave. Na sestanku dne 28. 9. 2016, na katerega se sklicuje župan, ni bil navzoč, niti ni nikdar izrecno ali smiselno podal soglasja za priključitev na javni vodovod v lasti toženke. Sodišču predlaga, naj izpodbijano odločbo odpravi, toženki pa naj naloži povračilo stroškov upravnega spora v 15 dneh od izdaje sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

4. Izpodbijana odločba je nična.

5. Po drugem odstavku 37. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) sodišče ves čas postopka po uradni dolžnosti pazi na ničnost. Razlogi, iz katerih se odločba izreče za nično, so določeni v prvem odstavku 279. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), med drugim, da je organ odločbo izdal brez zahteve stranke, pa stranka pozneje ni izrecno ali molče v to privolila (četrta točka).

6. Pravna podlaga za izdajo obravnavane odločbe je drugi odstavek 15. člena Odloka, po katerem je priključitev na javni vodovod dovoljena na podlagi soglasja, ki ga izda izvajalec v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov in z Odlokom. V nadaljevanju Odlok navaja pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da izvajalec izda soglasje za priključitev, med drugim, da uporabnik predloži izvajalcu dokazila, ki jih določa zakonodaja in občinski predpisi (prva alineja).

7. Tudi če povsem zanemarimo jasen jezikovni pomen izraza “soglasje“, ki pojmovno izključuje izdajo takega akta po uradni dolžnosti1, že iz opisane ureditve v Odloku jasno (čeprav ne izrecno) izhaja, da je za izdajo soglasja potrebna vloga lastnika objekta oziroma njegovo aktivno sodelovanje. V zvezi s tem sodišče posebej opozarja na dikcijo, da je priključitev na javni vodovod dovoljena na podlagi tega soglasja in da izvajalec priključi stavbo na javni vodovod in začne dobavljati vodo, če lastnik stavbe izpolnjuje vse pogoje iz soglasij (prva alineja prvega odstavka 18. člena Odloka). Tudi Zakon o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1), na katerega se Odlok sklicuje v smislu “predpisov, ki urejajo graditev objektov“, v zvezi s priklopom na komunalno infrastrukturo govori izključno o “pridobitvi“ soglasij (prim. npr. 49.b člen), kar prav tako pojmovno izključuje izdajo soglasja drugače kot na zahtevo stranke. Gre torej za upravno stvar, v kateri je po naravi stvari za začetek upravnega postopka in za sam postopek potrebna zahteva stranke, zato sme pristojni organ začeti in voditi postopek samo, če je taka zahteva podana (128. člen ZUP).

8. Morebitna (tudi sicer sporna) tožnikova izjava na sestanku krajanov, kdaj predlaga izvedbo preklopa na drugo vodovodno omrežje, na katero se sklicuje drugostopenjski organ, očitno in na prvi pogled ne pomeni zahteve za izdajo soglasja za priklop. Celo če bi glede tega vprašanja ostajala kakršnakoli nejasnost, pa je tožnik svojo voljo izrecno izjavil v pritožbi zoper prvostopenjsko odločbo, ko je navedel, da priklopu na vodovod v lasti Občine Škofja Loka nasprotuje, kar sicer posredno, vendar pa povsem nedvoumno pomeni tudi, da nasprotuje izdaji izpodbijane odločbe. Najkasneje od tega trenutka dalje je bilo torej jasno, da postopek teče brez zahteve stranke.

9. Tožnik tudi kasneje ni v izdano odločbo izrecno ali molče privolil, temveč jo celo izrecno izpodbija s tožbo, zato je odločba po prej navedeni četrti točki prvega odstavka 279. člena ZUP nična. Po 68. členu ZUS-1 sodišče v takem primeru s sklepom izreče upravni akt za ničnega, z ugotovitvijo ničnosti pa se odpravijo posledice tega upravnega akta.

10. Tožnik se je v tožbi zavzemal za odpravo izpodbijane odločbe, kar pomeni, da je pravna situacija, do katere je prišlo z izdajo tega sklepa enaka, kot če bi s tožbo uspel. Sodišče je zato tudi pri odločitvi o stroških upoštevalo tretji odstavek 25. člena ZUS-1, po katerem je tožnik, ki s tožbo uspe, glede na opravljena procesna dejanja in na način obravnavanja zadeve upravičen do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku, v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik).

11. Ker je bila zadeva rešena na seji, tožnika pa je v upravnem sporu zastopal odvetnik, se mu priznajo stroški v višini 285,00 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika). Zakonske zamudne obresti od stroškov sodnega postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika). Plačana sodna taksa za postopek bo vrnjena po uradni dolžnosti (opomba 6.1/c Taksne tarife ZST-1).

1 Po Slovarju slovenskega knjižnega jezika, ki je dostopen na spletnem naslovu www.fran.si, gre za pozitivno mnenje, odgovor glede uresničitve nečesa.