10. 12. 2004

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnik s Z., na seji senata dne 24. novembra 2004 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Višjega sodišča v Mariboru št. Cp 2452/2001 z dne 6. 5. 2003 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Sodišče prve stopnje je v pravdnem postopku ugodilo tožbenemu zahtevku pritožnika (prej tožeče stranke) in toženi stranki naložilo plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo v višini 2.160.000 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vložitve tožbe dalje, to je od dne 20. 5. 1995. Višje sodišče je spremenilo odločitev sodišča prve stopnje in kot začetek teka zamudnih obresti določilo dan izdaje sodbe sodišča prve stopnje, to je od dne 16. 2. 2001 dalje. Odločitev je oprlo na stališče, da ni nobenega razloga, da bi sodišče pritožnika izvzelo iz številnega kroga oškodovancev, pri katerih so sodišča ravno tako določila začetek teka zamudnih obresti od izdaje sodbe sodišča prve stopnje dalje.

2.Pritožnik v ustavni pritožbi nasprotuje odločitvi Višjega sodišča in zatrjuje kršitev drugega odstavka 14. člena, 22., 23. in 25. člena Ustave. Zatrjevane kršitve utemeljuje z navedbami, da je odločitev o začetku teka zamudnih obresti za nepremoženjsko škodo v nasprotju z veljavno ureditvijo v Obligacijskem zakoniku (Uradni list RS, št. 83/01 in nasl. - v nadaljevanju OZ) in z načelnim pravnim mnenjem Vrhovnega sodišča z dne 26. 6. 2002.[1] Sodišče je tako neupravičeno razlikovalo med premoženjsko in nepremoženjsko škodo in s tem diskriminiralo pritožnika. Sodišče naj bi s takšno odločitvijo bilo pristransko v korist državnih zavarovalnic. Poleg tega pa naj sodišče ne bi navedlo razlogov za svojo odločitev, s čimer naj bi kršilo pravico iz 25. člena Ustave. Predlaga, naj Ustavno sodišče izpodbijano sodbo Višjega sodišča razveljavi.

B.

3.Ustavno sodišče ni instanca sodiščem, ki odločajo v sodnem postopku, in ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri ugotavljanju dejanskega stanja in pri uporabi materialnega in procesnega prava. V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče izpodbijano sodno odločbo preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine.

4.Pritožnikove trditve, da sodišče s svojo odločitvijo diskriminira oškodovance glede na vrsto škode, ki so jo utrpeli, so neutemeljene. Gre za dve različni obliki škode (premoženjsko in nepremoženjsko škodo) in s tem za različna pravna položaja oškodovancev. Kršitev drugega ostavka 14. člena Ustave zato ni podana. Odločitev v skladu z obstoječo enotno sodno prakso (kar ugotavlja tudi pritožnik sam) pa sama po sebi ne more pomeniti kršitve pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave. Pritožbeno sodišče je v sodbi tudi pojasnilo, da je sodišče prve stopnje odškodnino odmerilo po razmerah v času sojenja na prvi stopnji ob upoštevanju tedanjih vrednostnih meril in monetarnih nihanj, obresti od vložitve tožbe dalje pa bi pomenile favoriziranje oškodovanca (pritožnika). Tako se tudi pritožnikov očitek, da sodišče svoje odločitve ni pojasnilo (kršitev pravice iz 25. člena Ustave), pokaže za neutemeljen.

5.Pritožnik s trditvijo, da je sodišče odločilo pristransko v korist "državnih" zavarovalnic, zatrjuje kršitev pravice iz prvega odstavka 23. člena Ustave (pravica do nepristranskega sodišča). Pritožnik pa ni izkazal, da je sodišče sodilo pristransko. Le njegovo nezadovoljstvo s spremembo začetka teka zakonskih zamudnih obresti v njegovo škodo, ne more utemeljiti očitka o kršitvi te ustavne pravice.

6.Ker očitno ne gre za kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kakor jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

7.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger

[1]Objavljeno v Pravna mnenja št. 1/02, str. 11.