Jedro

Sodišče zavrača tožbeni očitek pomanjkljive presoje objektitvnega kriterija za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ob upoštevanju nespornega dejstva, da rok za ustavno pritožbo še ni potekel in da so bila v zadevi, v zvezi s katero prosilec prosi za BPP, izčrpana vsa pravna sredstva, ter sklicevanju na zatrjevane kršitve ustavnih pravic, po presoji sodišča obrazložitev odločitve o dodelitvi BPP kljub skopi utemeljitvi ni tako pomanjkljiva, da bi bilo potrebno izpodbijano odločbo odpraviti. Sodišče svoje stališče utemeljuje tudi z ugotovitvijo, da je prosilec svoji vlogi priložil ustavno pritožbo, prav tako v tožbi zatrjuje, da je bila že vložena.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Tožeča stranka trpi svoje stroške postopka.

III. Zahteva C. C. za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijanim aktom prošnji C. C. ugodila in mu odobrila izredno brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju BPP) zaradi sodbe Okrajnega sodišča v Celju opr. št. P 68/2020 z dne 4. 6. 2021, v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Celju opr. št. Cp 415/2021 z dne 3. 11. 2021 in s sklepom Vrhovnega sodišča opr. št. II DoR 26/2022 z dne 2. 3. 2022, v obliki sestave in vložitve ustavne pritožbe, od 4. 4. 2022 dalje (1. točka izreka) in za izvajanje BPP določila odvetnika D. D. (2. točka izreka).

2. Odločitev je utemeljila z ugotovitvijo, da je prosilec upravičen do denarne socialne pomoči, za čas od 1. 12. 2021 do 31. 5. 2022, zato izpolnjuje finančni pogoj za dodelitev BPP. Pri presoji dodelitve BPP v skladu s 24. členom Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) je upoštevala, da je Okrajno sodišče v Celju s sodbo opr. št. P 68/2020 z dne 4. 6. 2021 zavrnilo tožbo tožnika (prosilca), zaradi česar je ta vložil pritožbo, ki pa jo je Višje sodišče v Celju s sodbo opr. št. Cp 415/2021 z dne 3. 11. 2021 zavrnilo, Vrhovno sodišče pa nato s sklepom opr. št. DoR 26/2022 z dne 2. 3. 2022 ni ugodilo prosilčevemu predlogu za dopustitev revizije in podatke iz prosilčeve prošnje, v kateri je navedel, da mu je bila z navedenimi odločitvami kršena pravica do sodnega varstva (23. člen Ustave RS), ustavna pravica iz 22. člena Ustave RS (enako varstvo pravic), pravica do nedotakljivosti stanovanja (prvi odstavek 36. člena Ustave RS) in pravica do zasebnega in družinskega življenja iz 8. člena EKČP oziroma pravica do doma, saj bi moralo Ustavno sodišče pred pretečo izgubo doma v vsakem primeru presojati tudi sorazmernost posega (izselitev iz stanovanja, v katerem prosilec živi že od leta 1991).

3. Glede na to, da prosilec v prošnji zatrjuje kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin, pri tem pa se sklicuje na konkretno pravno zadevo (posamične akte), je tožena stranka v nadaljevanju kot bistveno štela, da rok za vložitev ustavne pritožbe še ni potekel in ob upoštevanju določbe 50. člena Zakona o ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) zaključila, da so podani tudi objektivni pogoji za dodelitev BPP v skladu s 24. členom ZBPP.

4. Tožeča stranka v tožbi sodišču predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo št. Bpp 470/2022 z dne 8. 4. 2022 odpravi in zahtevek prosilca zavrne kot neutemeljen, podrejeno pa zadevo vrne toženi stranki v ponovni postopek. Po mnenju tožeče stranke odločitev organa za BPP ni pravilna in ne zasleduje namena ZBPP.

5. Navaja, da je prosilec prosil za odobritev BPP za sestavo in vložitev ustavne pritožbe zoper sklep Vrhovnega sodišča opr. št. II DoR 26/2022 z dne 2. 3. 2022, tožena stranka pa ni opravila potrebne presoje, kot ji to nalaga 24. člen ZBPP. Namen BPP je v tem, da se socialno šibki osebi zagotovi uresničevanje pravice do sodnega varstva takrat, kadar izpolnjuje tudi objektivne pogoje, ki pomenijo določeno verjetnost, da bo pravno dejanje, ki je predmet pravne pomoči imelo končni uspeh. ZBPP med temi pogoji določa kriterij razumnosti ter verjetnost izgleda za uspeh.

6. Tožeča stranka zatrjuje, da niso izpolnjeni pogoji iz 24. člena ZBPP, saj je tožena stranka pomanjkljivo presojala objektivni kriterij. Iz izpodbijane odločbe je tako razvidno, da je tožena stranka ugotovila, da je še odprt rok za ustavno pritožbo, da so izčrpana vsa redna in izredna pravna sredstva in da bi lahko nastale s kršitvijo človekovih pravic in svoboščin hujše posledice. Glede vsebine same ustavne pritožbe pa tožena stranka ugotavlja, da prosilec pavšalno zatrjuje kršitev človekovih pravic in svoboščin o katerih bo odločalo Ustavno sodišče, zato na tej podlagi ni mogoče ugotoviti, da bi imel prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh oziroma ni mogoče presojati kriterija razumnosti.

7. Prosilec v prošnji kršitve ustavnih pravic ni zatrjeval konkretno in določno, zato tožena stranka tudi ni mogla vsebinsko ugotavljati izpolnjevanja 24. člena ZBPP. Za utemeljitev ustavne pritožbe ne zadošča nestrinjanje tožnika z dejanskimi ugotovitvami, z uporabo materialnega in procesnega prava s strani sodišč, kolikor ti očitki ne posegajo na področje človekovih pravic (sodba I U 600/2016).

8. Tožeča stranka je z zgornjimi navedbami utemeljila, da niso izpolnjeni pogoji iz 24. člena ZBPP in da prosilec ni upravičen do BPP, zato predlaga, da sodišče tožbi ugodi in izpodbijano odločbo št. Bpp 470/2022 z dne 8. 4. 2022 odpravi in zahtevek prosilca zavrne kot neutemeljen, podrejeno vrne v ponovni postopek.

9. Odgovor na tožbo je podala tudi stranka z interesom v tem upravnem sporu. Oporeka tožbenim navedbam in zatrjuje, da si tožeča stranka določilo 24. člena ZBPP razlaga narobe. Navaja, da v primerih, ko je pravdni zahtevek utemeljen in podkrepljen z navedbo kršitve Zakona o pravdnem postopku ipd., je dodelitev BPP socialno ogroženi osebi ne le smiselna, temveč nujna iz naslova varovanja prosilčevih pravic, kot te nenazadnje izhajajo iz konvencije o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah, katere podpisnica je Republika Slovenija.

10. V konkretnem primeru je odvetnik D. D. v predhodno dodeljeni BPP navedel kršitve predhodnih postopkov in jih pravno utemeljil, o vsem tem pa je sestavil poročilo, zato je bila izpodbijana odločitev tožene stranke pravilna. Poudarja tudi, da je zanj zadeva življenjskega pomena (gre za pravdni postopek, katerega začetek sega v leto 1992), posledica ne-vložitve pa je deložacija iz stanovanja. Opozarja na primer Komljenovič - pravica do doma, kar njegovo prošnjo utemeljuje še dodatno.

11. Sodišču predlaga, da pridobi dokumentacijo pravdne zadeve in tožene stranke, ki bosta dokazali, da je tožbeni zahtevek v celoti neutemeljen. Tožeči stranki očita navskrižje interesov (zaradi udeležbe v pravdni zadevi in zadevi BPP) in tako državni odvetnici R. R. in sodnici S. S. očita škodljivo ravnanje. Predlaga, da se iz obravnavanega primera izloči sodnico S. S. Predlaga tudi povrnitev stroškov postopka v višini 200 evrov.

12. Sodišče je v zadevi, po odločitvi predsednice sodišča (Sklep Su 357/2022-2 z dne 14. 7. 2022, ki je postal pravnomočen 31. 8. 2022), da se zahteva stranke z interesom za izločitev višje sodnice S. S. zavrne, dne 11. 11. 2022 opravilo narok za glavno obravnavo. Na naroku je sodišče vpogledalo v listine upravnega spisa in tožbi priloženo prilogo A1. **K I. točki izreka:**

13. Tožba ni utemeljena.

14. V obravnavani zadevi je sporna pravilnost in zakonitost izpodbijanega akta, s katerim je tožena stranka stranki z interesom v tem upravnem sporu (prosilcu BPP), dodelila izredno BPP zaradi sodbe Okrajnega sodišča v Celju opr. št. P 68/2020 z dne 4. 6. 2021, v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Celju opr. št. Cp 415/2021 z dne 3. 11. 2021 in s sklepom Vrhovnega sodišča opr. št. II DoR 26/2022 z dne 2. 3. 2022, v obliki sestave in vložitve ustavne pritožbe, od 4. 4. 2022 dalje in za izvajanje BPP določila odvetnika D. D. 15. Sodišče pritrjuje strankama upravnega spora, da je izpolnjevanje pogojev za dodelitev BPP v obravnavani zadevi vezano (tudi) na presojo pogoja iz prvega odstavka 24. člena ZBPP, ki določa, da se pri presoji dodelitve BPP kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. Ob upoštevanju prej navedene določbe in tožbenih ugovorov, bi torej moral prosilec za dodelitev BPP izkazati, da ima s postopkom pobude za oceno ustavnosti in zakonitosti verjeten izgled za uspeh oziroma da njegova zadeva ni očitno nerazumna, tožena stranka pa izvesti presojo utemeljenosti prošnje.

16. Sodišče ugotavlja, da je v izpodbijani odločbi tožena stranka izpolnjevanje pogoja razumnosti iz 24. člena ZBPP oprla na ugotovitev, da je za to ugotovitev bistveno, ali je rok za vložitev ustavne pritožbe še odprt ter ali ta vsebuje vse elemente, ki jih mora vsebovati glede na pravno podlago, na podlagi katere bo vložena (tretji odstavek 55.a člena ZUstS) in v nadaljevanju tudi na ugotovitev, da bo v konkretnem primeru prosilec vložil ustavno pritožbo v pravdni zadevi, v kateri je nesporno izčrpal vsa razpoložljiva redna in izredna pravna sredstva. Tožena stranka je na podlagi slednjega ugotovila, da ne gre za primere iz drugega odstavka 55.a člena ZUstS, prav tako pa ni iztekel 60 dnevni rok za vložitev ustavne pritožbe, prosilec pa zatrjuje kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin, zato vložitev ustavne pritožbe v obravnavanem primeru ni očitno nerazumna. Pojasnila je tudi, da se do prosilčevih navedb, v čem bi naj bile podane zatrjevane kršitve človekovih pravic, ni opredelila, ker bo o njihovi utemeljenosti presojalo Ustavno sodišče RS, zaključila pa je, da je vložitev ustavne pritožbe nedvomno, glede na naravo spora (prosilcu grozi izselitev iz stanovanja), za prosilca življenjskega pomena, zato izid zadeve pomembno vpliva na njegov osebni in socialno-ekonomski položaj.

17. Sodišče v nadaljevanju ugotavlja, da tožeča stranka toženi stranki očita pomanjkljivo presojo objektivnega kriterija za dodelitev BPP, ki tudi zaradi vsebine prosilčeve prošnje, iz katere ne izhaja konkretno in določno zatrjevanje kršitve ustavnih pravic, ni bila mogoča. 18. Sodišče ugotavlja, da se je tožena stranka v obrazložitvi odločbe sklicevala na med strankami nesporen podatek, ki se nanaša na pravdno zadevo, v kateri je prosilec izčrpal vsa pravna sredstva, in na (sporne) podatke prošnje, v kateri je prosilec zatrjeval kršitev pravice do sodnega varstva (23. člen Ustave RS), ustavne pravice iz 22. člena Ustave RS (enako varstvo pravic), pravice do nedotakljivosti stanovanja (prvi odstavek 36. člena Ustave RS) in pravice do zasebnega in družinskega življenja iz 8. člena EKČP oziroma pravice do doma, saj bi moralo Ustavno sodišče RS pred pretečo izgubo doma v vsakem primeru presojati tudi sorazmernost posega (izselitev iz stanovanja, v katerem prosilec živi že od leta 1991). Prav tako se je tožena stranka sklicevala na med strankami nesporni podatek, da rok za vložitev ustavne pritožbe ni iztekel in se sklicevala na prosilčeve navedbe iz prošnje v čem naj bi bile podane zatrjevane kršitve človekovih pravic.

19. Sodišče na podlagi vpogleda v listine priloženega upravnega spisa ugotavlja, da je tožnik vložil prošnjo za dodelitev BPP v kateri je navedel, da prošnjo vlaga zaradi "vložitve ustavne pritožbe po svetovanju BPP 345/2022". Prošnji je priloženo "Poročilo o brezplačni pravni pomoči - pravno svetovanje in mnenje v zadevi, opr. št. Bpp 345/2022", iz katerega izhaja mnenje odvetnika D. D., da je v zadevi, ki se nanaša na prej navedene odločitve Okrajnega sodišča v Celju, Višjega sodišča v Celju in sklepa Vrhovnega sodišča RS: "izpostavljena ustavna pravica do doma, pri kateri mora Ustavno sodišče presoditi tudi sorazmernost pretečega posega (izvršba na izpraznitev stanovanja) z vašo pravico do doma, v katerem bivate že vse od leta 1991." V nadaljevanju iz Poročila izhaja tudi podatek, da je prosilec že v predlogu za dopustitev revizije z dne 13. 1. 2022 zoper sodbo Višjega sodišča v Celju opr. št. Cp 415/2021 z dne 3. 11. 2021 v zvezi s sodbo Okrajnega sodišča v Celju opr. št. P 68/2020 z dne 4. 6. 2021 uveljavljal pet pravnih vprašanj zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava, od katerih prvi dve predstavljata tudi kršitev ustavne pravice do sodnega varstva (23. člen Ustave RS), tretje predstavlja kršitev ustavne pravice iz 22. člena Ustave RS (enako varstvo pravic), peto pa tudi kršitev pravice do nedotakljivosti stanovanja (prvi odstavek 36. člena Ustave RS) ter kršitev pravice do zasebnega in družinskega življenja iz 8. člena EKČP oziroma pravice do doma, saj bi moralo Ustavno sodišče pred pretečo izgubo doma v vsakem primeru presojati tudi sorazmernost posega (izselitev iz stanovanja).

20. Ob upoštevanju navedb povzetih iz prošnje za dodelitev BPP ter priloge prošnji za dodelitev BPP in nesporne ugotovitve tožene stranke, da želi prosilec vložiti ustavno pritožbo na podlagi tretjega odstavka 55.a člena ZUstS, sodišče zavrača tožbeni očitek pomanjkljive presoje objektivnega kriterija iz 24. člena ZBPP. Pravna podlaga odločitve, določba tretjega odstavka 55.a člena ZUstS, namreč določa: "da ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko Ustavno sodišče v posebno utemeljenih primerih izjemoma odloča o ustavni pritožbi zoper posamične akte iz prejšnjega odstavka. Za posebej utemeljen primer gre, če gre za odločitev o pomembnem ustavnopravnem vprašanju, ki presega pomen konkretne zadeve, po presoji sodišča". Gre za določbo, ki ob upoštevanju nespornega dejstva, da rok za ustavno pritožbo še ni potekel in da so bila v zadevi, v zvezi s katero prosilec prosi za BPP, izčrpana vsa pravna sredstva, ter sklicevanju tožene stranke na zatrjevane kršitve ustavnih pravic, po presoji sodišča obrazložitev odločitev o dodelitvi BPP kljub skopi utemeljitvi ni tako pomanjkljiva, da bi bilo potrebno izpodbijano odločbo odpraviti. Sodišče svoje stališče utemeljuje tudi z ugotovitvijo, da je prosilec svoji vlogi priložil ustavno pritožbo, prav tako v tožbi zatrjuje, da je bila že vložena. Sodišče je torej upoštevalo vse listine, ki so bile toženi stranki znane in na katerih temelji njena odločitev, zato zavrača tudi tožbeni ugovor, da tožnik kršitve ustavnih pravic ni zatrjeval niti v prošnji za dodelitev BPP.

21. Sodišče ob upoštevanju navedb, ki izhajajo tako iz Poročila o brezplačni pravni pomoči - pravno svetovanje in mnenje v zadevi opr. št. Bpp 345/2022, kot prošnji za BPP priložene ustavne pritožbe, ugotavlja, da tožnik zatrjuje, da mu v postopku izvršbe preti izguba doma (prisilna izselitev iz stanovanja). Sodišče opozarja, da je Ustavno sodišče (tudi) v zadevi Up-619/17 z dne 14. 2. 2019 preizkušalo odločitev z vidika pravice do spoštovanja doma, ki je varovana v okviru pravice do nedotakljivosti stanovanja iz prvega odstavka 36. člena Ustave RS in zavzelo stališče, da pravica do spoštovanja doma posamezniku v določenih primerih zagotavlja, da bo pred pretečo izgubo doma deležen sodne presoje sorazmernosti posega, še posebej skrbno v primerih, ko posamezniku preti izselitev iz neprofitnega najemnega stanovanja, pod pogojem, da se je posameznik že v postopku pred sodišči skliceval na to pravico. Iz navedenega razloga in seveda ob upoštevanju pravne podlage na kateri temelji vložena ustavna pritožba, sodišče pritrjuje toženi stranki, da je presoja utemeljenosti ustavne pritožbe v primerih kot je obravnavani pridržana Ustavnemu sodišču in bi predvidevanje s strani tožene stranke, ki odloča o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči lahko pomenilo prejudiciranje rešitve zadeve, ki se rešuje pred Ustavnim sodiščem.

22. Kot je že pojasnila tožena stranka in sodišče se z njeno presojo strinja, je v tej zadevi bistvena pravočasna vložitev ustavne pritožbe z vsebino, ki jo zahteva tretji odstavek 55.a člena ZUstS, ki ob zatrjevanih kršitvah ustavnih pravic, tudi pravice iz 36. člena Ustave RS, v zadostni meri utemeljuje izpodbijano odločitev. Sodišče dodaja še, da je že iz narave spora, v katerem prosilcu preti izselitev iz stanovanja, razvidno, da je zadeva pomembna za njegov socialno-ekonomski položaj. Prav tako sodišče pojasnjuje, da gre v zadevi za enostavno zadevo, v kateri je bila do izdaje izpodbijane odločbe udeležena ena sama stranka, pri čemer je bilo zahtevku ugodeno in zato obrazložitev v takem obsegu, kot je bila podana v izpodbijani odločbi, zadostuje.

23. Iz zgoraj navedenih razlogov je izpodbijana odločba pravilna, zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

**K II. točki izreka:**

24. Odločitev o zavrnitvi stroškovnega zahtevka je sodišče oprlo na določbo četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

**K III. točki izreka:**

25. Odločitev o zavrnitvi stroškovnega zahtevka stranke z interesom je sodišče sprejelo na podlagi 154. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1, saj ZUS-1 vprašanja povrnitve stroškov strankam z interesom ne ureja. Po 154. členu ZPP mora stranka, ki v pravdi ne uspe, nasprotni stranki in njenemu intervenientu povrniti stroške (prvi odstavek). Pri odločanju o tem, kateri stroški naj se povrnejo stranki, upošteva sodišče samo tiste stroške, ki so bili potrebni za pravdo; o tem, kateri stroški so bili potrebni in koliko znašajo, odloči sodišče po skrbni presoji vseh okoliščin (prvi odstavek 155. člena Zakona o splošnem upravnem postopku - ZUP). Sodišče zahtevanih stroškov stranke z interesom ni priznalo, ker je svojo odločitev v poglavitnem delu oprlo na razloge obeh odločb in ostale listine upravnega spisa, zato stroški stranke z interesom za odločitev v zadevi niso bili potrebni.