Jedro

Z upoštevanjem prepozne pritožbe predlagateljice pravice drugih oseb, ki se opirajo na izpodbijani sklep, niso prizadete. Obravnavanje pritožbe je v korist obeh predlagateljev, ki želita urediti skrb za skupna otroka po razpadu izvenzakonske skupnosti, predvsem pa njunih otrok, na interese katerih mora sodišče še posebej paziti.

O umiku ni mogoče sklepati iz obnašanja predlagatelja, tudi ne, če je ta zapustil razpravno dvorano rekoč, naj predlagateljica odslej zadeve ureja sama. Jasne in konkretne izjave predlagatelja o umiku predloga v obravnavani zadevi ni bilo.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

1. Predlagatelj je pred zaključkom naroka v tej nepravdni zadevi zapustil razpravno dvorano in predlagateljici dejal, naj odslej zadeve ureja sama. Sodišče je štelo, da je predlagatelj z zapustitvijo razpravne dvorane jasno in nedvoumno izkazal voljo, da v postopku ne želi več sodelovati, zato je v skladu s tretjim odstavkom 415. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) ustavilo postopek, ker naj bi eden od zakoncev med postopkom odstopil od predloga za sporazumno razvezo zakonske zveze.

2. Zoper tak sklep se brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov pritožuje predlagateljica. Navaja, da sta dogovor o zaupanju mladoletnih otrok v varstvo in vzgojo, določitvi preživnine ter stikov sprejela oba predlagatelja in ga sporazumno podpisala. Vedenje predlagatelja in komunikacija z njim sta otežena zaradi brezposelnosti in težav s preživljanjem, a sta se kljub temu dogovorila o vprašanjih, ki zadevajo skupna otroka. Z dogovori, sprejetimi v sporazumu, ni težav. Izpodbijani sklep ni prinesel zaključka začetega postopka, oba predlagatelja se še zmeraj strinjata s sporazumom, ne pa z višanjem preživnine, kar je predlagala sodnica in je pripeljalo do konflikta. Pritožnica prosi za nadaljevanje in zaključek postopka.

3. Pritožba je bila vročena predlagatelju, ki nanjo ni odgovoril. 4. Pritožba je utemeljena.

5. V skladu z določbo tretjega odstavka 33. člena ZNP lahko sodišče druge stopnje iz tehtnih razlogov upošteva tudi pritožbo, vloženo po poteku roka, določenega v tretjem odstavku 31. člena ZNP (kakršna je pritožba v obravnavani zadevi, saj je bila vložena šestnajsti dan po prejemu pisnega odpravka sklepa), če s tem niso prizadete pravice drugih oseb, ki se opirajo na sklep, ali če se te osebe strinjajo s spremembo ali razveljavitvijo. V obravnavani zadevi gre za situacijo, ko z upoštevanjem prepozne pritožbe predlagateljice pravice drugih oseb niso prizadete. Nasprotno, obravnavanje pritožbe je v korist obeh predlagateljev, ki želita urediti skrb za skupna otroka po razpadu izvenzakonske skupnosti, predvsem pa njunih otrok, na interese katerih mora sodišče še posebej paziti. Višje sodišče je zato odločilo, da bo obravnavalo prepozno pritožbo predlagateljice.

6. Postopek v obravnavani zadevi ni postopek za sporazumno razvezo zakonske zveze po drugem odstavku 415. člena ZPP, v katerem bi bilo mogoče uporabiti določbo tretjega odstavka 415. člena ZPP, ampak postopek po 130. členu Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR). Seveda je tudi v takšnem postopku predlog mogoče umakniti v skladu z določbo 188. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP, a izjava o umiku mora biti vselej izrecna, jasna, konkretna in nedvoumna. O umiku ni mogoče sklepati iz obnašanja predlagatelja, tudi ne, če je ta zapustil razpravno dvorano rekoč, naj predlagateljica odslej zadeve ureja sama. Jasne in konkretne izjave predlagatelja o umiku predloga v obravnavani zadevi ni bilo. Razlogov za ustavitev postopka torej ni.

7. Višje sodišče je zato pritožbi ugodilo in v skladu z določbo 3. točke 365. člena ZPP sklep razveljavilo ter zadevo vrača sodišču prve stopnje v nov postopek, da izda sklep v smislu določbe 130. člena ZZZDR. Ta določa tudi, kako ravna sodišče, če meni, da sporazum ni v skladu s koristjo otrok.

8. Izjava o umiku mora biti vselej jasna, konkretna in nedvoumna.