Jedro

Ovrednotenje preživninskih potreb otrok ni matematično seštevek, ampak povprečna ocena potreb, ki mora pokriti tudi vse nepredvidene stroške, ki nastanejo v zvezi s preživljanjem otroka.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep v izpodbijani I. in II. točki izreka potrdi.

Obrazložitev

1.V sodni poravnavi, ki sta jo stranki postopka sklenili 9. 1. 2019, pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, pod opr. št. IV P 1883/2018, sta se starša A. A. in B. A. dogovorila, da se mld. A. A. in mld. B. A. zaupata v varstvo in vzgojo materi. Določeni so bili stiki med otrokoma in nerezidenčnim staršem ter preživnina v znesku 100,00 EUR mesečno za vsakega od otrok.

2.Postopek za spremembo stikov, kot so bili določeni s sodno poravnavo, se je začel na predlog predlagatelja, zaradi selitve iz Ljubljane v ... ter zaključil s sklenitvijo sodne poravnave tako, da oče z otrokoma preživi vsak drugi vikend v tednu ko nima vikend stika sta otroka pri njem od četrtka do petka zjutraj. Krajše šolske počitnice med letom preživljata otroka izmenično z vsakim od staršev, poletne počitnice z očetom od 15. 7. do 31. 7. ter od 15. 8. do 31. 8.

3.V izpodbijanem sklepu je sodišče odločalo o nasprotnem predlogu matere za zvišanje preživnine določene s sodno poravnavo in predlogu ugodilo tako, da se preživnina, ki je bila dogovorjena v sodni poravnavi, v januarja 2019, v znesku 100,00 EUR za vsakega od otrok, zviša na 190,00 EUR za vsakega otroka.

4.Odločitev sodišča s pritožbo po odvetniku izpodbija predlagatelj zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in posledično nepravilne uporabe materialnega prava. V obrazložitvi navaja, da pogojev za zvišanje preživnine ni, ker je bil v času po sklenitvi sodne poravnave spoznan za invalida III. kategorije, zato so njegove pridobitne sposobnosti omejene na plačo in znesek invalidnine. Po zadnjem naroku za glavno obravnavo je doživel še srčni infarkt. Meni, da je invalidnina socialni transfer in je sodišče ne bi smelo upoštevati kot del dohodkov. Glede na preživninske sposobnosti je določena preživnina previsoka. Prereka, da ne bi pokrival izrednih stroškov, ki so nanj odpadli, ne podpira pa da otroci obiskujejo izvenšolske tabore, ki so zelo dragi. Odkar se B. A. šola, plačuje tudi njegove vstopne stroške, razen prvo leto, ker zaradi finančnih težav tega ni zmogel. Stroški za nakup računalnika vsakih pet let niso upravičeni, ne strinja se niti s stroški povezanimi s telefonom in pojasnjuje, kako si z materjo otrok nista mogla dogovoriti, kdo bo plačal stroške za nakup telefona in SIM kartice. Meni, da ni pravično, da sodišče ni upoštevalo, da 1/3 stroškov prehrane in bivanja nastane pri njem, ko so otroci na stiku, prav tako v tem času nastajajo stroški z vožnjo v šolo, na treninge v Ljubljano ter na turnirje. Sodišče ni ustrezno upoštevalo, da se je materin dohodek povečal za 770,00 EUR, njegov pa le za 150,00 EUR. Ne strinja se niti s plačilom 1.500,00 EUR za nazaj, ker se mati ni držala dogovorjene sodne poravnave in je bil on tisti, ki je v času od sklenjene sodne poravnave do izpodbijane odločbe za oba otroka prispeval več.

5.Pritožba ni utemeljena.

6.Na podlagi sklenjene sodne poravnave v marcu 2019, je bil oče dolžan plačevati za hčerko A. A. mesečno preživnino v višini 100,00 EUR in stroške za šolske položnice, razen izrednih stroškov, kot so šola v naravi, večdnevne ekskurzije, vstopni strošek na začetku šole in za sina mesečno preživnino v višini 100,00 EUR. Večje stroške povezane s šolo hčerke sta se starša zavezala plačati vsak do 1/2. B. A. v času, ko je bila sklenjena sodna poravnava še ni hodil v šolo.

7.Sedaj šolo obiskuje tudi B. A. Ker se starša ne uspeta dogovarjati katere izvenšolske dejavnosti in tabore, naj otroka obiskujeta, niti se oče ne zaveda, da je denar za nujne stroške za otroka, kot so šolske potrebščine, na začetku leta potrebno zagotoviti, se pritožbeno sodišče strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da je podan temelj za spremembo sklenjene sodne poravnave na podlagi katerega je potrebno ves prispevek očeta k preživljanju otrok določiti v denarju.

8.Ko sodišče v skladu z določilom 197. člena DZ ugotovi spremenjene razmere, mora ob uporabi 189. člena DZ ugotoviti primerno višino prispevka za preživljanje otrok: obstajati mora sorazmernost z zmožnostmi vsakega od staršev in otrokovimi potrebami.

9.Preživninskih potreb otrok ni mogoče povsem natančno matematično izkazati, ker se življenjski stroški za oblačila, obutev, vzgojo, oddih in podobno spreminjajo iz meseca v mesec in z odraščanjem otrok praviloma naraščajo. Dejstvo je, da oba otroka imata telefon in da oče po lastni izpovedbi obema plačuje naročnino, za obadva skupaj 14,00 EUR. Tega stroška bo v bodoče, ko bo ves prispevek k preživljanju otrok izražen v denarju, razbremenjen in ga bo dolžna plačati mati.

10.Stroške za nakup računalnika je sodišče ovrednotilo v 4. točki obrazložitve v delu, ki se na nanaša na stroške povezane s šolanjem v višini 75,00 EUR. V tem znesku je zajeta tako položnica za prehrano v šoli in občasni stroški, kar znaša mesečno približno 43,00 EUR. Tu so še stroški šolskih taborov, ekskurzij in izletov približno 13,00 EUR mesečno in podoben znesek za šolske potrebščine. Na stroške nakupa računalnika tako odpade približno 6,00 EUR mesečno kar niti približno ne zadošča za nakup računalnika vsakih pet let, ki stane najmanj 500,00 EUR.

11.Kot je obrazloženo zgoraj, ne drži pritožnikova navedba, da stroški povezani s telefonom niso potrebni. Pretirana ni niti ocena stroškov za nakup računalnika in kot je navedlo že sodišče prve stopnje, ovrednotenje preživninskih potreb otrok ni matematično seštevek, ampak povprečna ocena potreb, ki mora pokriti tudi vse nepredvidene stroške, ki nastanejo v zvezi s preživljanjem otroka.

12.Drugih stroškov, ki jih je sodišče upoštevalo pri oceni stroškov za preživljanje otrok, pritožba izrecno ne izpodbija. Preizkus višine ugotovljenih potreb za vsakega od otrok v višini od 420 do 440,00 EUR mesečno pokaže, da je pravilen glede na preživninske sposobnosti staršev, ki niso zelo visoke.

13.Pritožnik navaja, da je sodišče napačno presodilo njegove finančne zmožnosti in ni upoštevalo stroškov, ki v zvezi z bivanjem in prehrano ter prevozi otrok nastanejo v njegovem gospodinjstvu, ko so otroci pri njem na stiku. Tudi ti očitki v pritožbi niso utemeljeni.

14.Pritožnik zmotno meni, da je invalidnina v znesku 200,00 EUR mesečno, ki je prejme poleg plače, socialni transfer in ga sodišče pri izračunu mesečnega dohodka ne bi smelo upoštevati. Iz plačilne liste sledi, da neto plača znaša približno 1.100,00 EUR skupaj z izplačanim regresom in vračili na račun preveč plačanega davka je ocena sodišča, da je povprečni mesečni dohodek pritožnika 1.500,00 EUR pravilna.

15.Pritožbeno sodišče ne dvomi, da so pritožnikove pridobitne sposobnosti zaradi invalidnosti 3. kategorije, ki je nastopila po sklenjeni sodni poravnavi, zmanjšane. Zato je pri razporeditvi bremena preživljanja med materjo in očetom upoštevalo samo izkazane prihodke očeta.

16.Materini prihodki so višji kot očetovi in znašajo približno 1.800,00 EUR mesečno. Oba starša drugih preživninskih obveznosti kot do skupnih otrok nimata. Kot sledi iz obrazložitve v 31. točki je sodišče ovrednotilo, da ima oče v času, ko pri njem bivajo otroci večje stroške z bivanjem in prehrano in kljub temu, da otroka preživita več časa pri materi porazdelilo preživninsko breme v razmerju 45 proti 55 v korist očeta.

17.Ob izkazanem povprečnem mesečnem dohodku 1.500,00 EUR in stroških povezanih z bivanjem približno 200,00 EUR mesečno bo zmogel plačati tudi preživnino v skupnem znesku 380,00 EUR mesečno, za oba otroka, ne da bi bilo ogroženo njegovo lastno preživljanje.

18.V skladu z določilom 196. člena DZ se preživnina določi v mesečnem znesku za naprej, zahteva pa se lahko od trenutka, ko je bil predlog vložen, v konkretnem primeru, predlog za zvišanje preživnine. Pritožnik ni dokazal, da bi na račun zvišane preživnine, od vložitve predloga na zvišanje, plačal več kot 100,00 EUR mesečno za vsakega od otrok. Zato je na podlagi zgoraj citiranega določila, dolžan plačati razliko do zvišane preživnine.

19.Dosojena preživnina ni visoka in bo skupaj s prispevkom matere krila najbolj osnovne stroške za preživljanje otrok. Sodišče druge stopnje je, zato pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno ter potrdilo sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani I. in II. točki izreka (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 189, 196, 197

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.