Jedro

V večini manjših slovenskih krajev se sodniki pogosto srečujejo s funkcionarji in drugimi osebami, zaposlenimi na občini, javnih službah ipd., prav tako pogosto obravnavajo situacije iz lokalnega ali širšega družbenega življenja, pa vendarle take okoliščin niso tehtni razlog za delegacijo pristojnosti.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Pred Okrajnim sodiščem ... teče po predlogu upnikov izvršilni postopek zoper dolžnika na njegove nepremičnine za poplačilo denarnih terjatev upnikov. Dolžnik je istočasno vložil predlog za izločitev sodnice in predlog za prenos krajevne pristojnosti. Predlog za izločitev sodnice je bil zavrnjen s sklepom 20. 2. 2012. 2. V predlogu za delegacijo pristojnosti dolžnik navaja, da je predlagal izločitev sodnice, ki je obenem predsednica sodišča, na katerem delata le še dva druga sodnika. S samo izločitvijo sodnice se zaradi majhnosti kolektiva ne bo zagotovila objektivnost sodišča. V postopku se prodajajo nepremičnine za znesek, ki je sorazmerno majhen v primerjavi z vrednostjo nepremičnin in projektov v zvezi z njimi. Na nepremičninah je postavil tovarno za izdelavo lesenih palet, ki bo pričela z obratovanjem v nekaj tednih. Gre za veliko investicijo in ogromno dodano vrednost, ki kljub njegovim pripombam na cenitev ni upoštevana v izklicni ceni za nepremičnine, zato se na sodišče vrši velik pritisk špekulantov in „poslovnežev“, ki želijo poceni priti do investicije velike vrednosti. Za investicijo je najel hipotekarni kredit, predmet hipoteke pa so nepremičnine, ki se prodajajo v tem izvršilnem postopku. Izklicna cena za nepremičnine je manjša od višine kredita in tako bo tudi drugi upnik, ki je vpisan na kasnejše mesto, oškodovan. Ker je Okrajno sodišče ... manjše sodišče, ki je močno vpeto v lokalno okolje in se vsi med seboj poznajo, prihaja do vplivanja na uslužbence sodišča in pritiske v smeri čimprejšnje prodaje, zlasti ker je tovarna tik pred zagonom in bo lahko že v nekaj mesecih poplačal svoje dolgove, špekulanti pa bodo s tem izgubili priložnost za zaslužek. Občutek ima, da v njegovem primeru dražba poteka veliko hitreje kot v drugih primerih, čeprav zadeva ni bolj prednostna od ostalih. S hitrim postopanjem sicer ni nič narobe, narobe pa je, če se hitro postopa le v nekaterih primerih. V takih okoliščinah se ustvarja vtis, da sodišče postopa v korist potencialnih kupcev na dražbi, ki pa ni enaka interesu strank v postopku, to je doseči čim višjo ceno na dražbi oziroma poplačati upnike s čim manjšo škodo na dolžnikovem premoženju. Zato je izgubil zaupanje v sodišče, njegovo nepristranskost in objektivnost. Meni, da so zato podani tehtni razlogi za prenos pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče. 3. Predlog ni utemeljen.

4. Po 67. členu Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju lahko vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek ali če so za to drugi tehtni razlogi. Ker predlagatelj ne zatrjuje smotrnosti, ki je temeljni razlog za delegacijo, je bilo treba presoditi, ali okoliščine, ki jih navaja v predlogu, predstavljajo „druge tehtne razloge“ iz omenjene zakonske določbe. Vrhovno sodišče pri tem ni obravnavalo razlogov, ki se tičejo subjektivnih okoliščin na strani sodnice, ki zadevo vodi, saj so bile te predmet obravnavanja v okviru predloga za njeno izločitev.

5. Kot bistveni razlog za predlagano delegacijo pristojnosti je mogoče iz predloga izluščiti vpetost sodišča v lokalne družbene razmere in zato njegova odvisnost od njih. V večini manjših slovenskih krajev se sodniki pogosto srečujejo s funkcionarji in drugimi osebami, zaposlenimi na občini, javnih službah ipd., prav tako pogosto obravnavajo situacije iz lokalnega ali širšega družbenega življenja, pa vendarle take okoliščin niso tehtni razlog za delegacijo pristojnosti. Sodišče je neodvisna institucija posebne veje oblasti, v ničemer odvisna od konkretnih lokalnih razmer, občine, na območju katere je, ali širše družbene skupnosti, sodnik pa mora vselej ravnati tako, da varuje nepristranskost in neodvisnost sojenja ter ugled sodniške službe (prvi odstavek 2. člena Zakona o sodniški službi). Sposoben mora biti za objektivno odločanje v vseh sporih, čeprav morebiti stranke pozna in čeprav gre za v (širši) javnosti odmevne zadeve. Zato v predlogu navedena dejstva ne kažejo na obstoj nevarnosti oziroma ogroženosti nepristranskosti sojenja. Prav tako tega razloga ne predstavlja (po mnenju predlagatelja prevelika) hitrost postopanja v zadevi, saj mora v postopku izvršbe sodišče po zakonu postopati hitro.

6. Vrhovno sodišče je tako ocenilo, da predlog dolžnika ni utemeljen in ga je zato zavrnilo.