Jedro

V sodni praksi je enotno sprejeto, da izvedencu nagrada za pisno mnenje v skladu s prvim odstavkom 249. člena ZPP pripada takoj, ko opravi svoje delo, in da mu za dopolnitev mnenja na podlagi pripomb pripada le, če presega nalogo, ki mu jo je sodišče naložilo s prvotnim sklepom. Tožnica je imela na mnenje obširne pripombe, v katerih je postavila nekaj dodatnih vprašanj, na katere je izvedenec odgovoril v dopolnitvi izvedeniškega mnenja. Izvedenec je v dopolnitvi svojega mnenja torej odgovarjal na nekatera vprašanja, ki niso bila predmet prvotnega izvedeniškega mnenja.

Izrek

I. Pritožbi zoper sklep z dne 12. 2. 2020 se delno ugodi in se sklep spremeni tako, da se skupni znesek priznanih stroškov v I. točki sklepa zniža za 3,60 EUR (na 104,60 EUR), v II. točki se znesek 8,85 % za pokojninsko in invalidsko zavarovanje zniža za 0,32 EUR (na 9,26 EUR), znesek 0,53 % za poškodbe pri delu pa za 0,02 EUR (na 0,55 EUR), v preostalem delu se pritožba zavrne in se sklep v nespremenjenem delu potrdi.

II. Pritožba zoper sklep z dne 19. 2. 2020 se zavrne in se sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 12. 2. 2020 priznalo izvedencu gradbene stroke dr. A. A. izvedenino 108,20 EUR in od nje obračunalo potrebne prispevke, ugotovilo je, da izvedenec ni zavezanec za DDV ter da je pokojninsko in invalidsko zavarovan. Na koncu je odredilo, da bo po pravnomočnosti sklepa plačilo izvedla finančno računovodska služba Okrožnega sodišča v Kranju. S sklepom z dne 19. 2. 2020 pa je sodišče prve stopnje zavrglo pritožbo tožnice zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 2050/2019, z dne 12. 12. 2019. O PRITOŽBI ZOPER SKLEP Z DNE 12. 12. 2020:

2. Najprej tožnica predlaga, da zaradi dvoma v nepristranskost pristojnega pritožbenega sodišča o njeni pritožbi odloča drugo višje sodišče. Opozarja, da je izvedenec delal nestrokovno in pristransko. Na utemeljene pripombe tožnice ni znal odgovoriti. Zato je njegovo izvedeniško mnenje z dopolnitvijo neuporabno, saj ni ravnal v skladu z načelom dobrega strokovnjaka. Izvedenčev stroškovnik bi bilo zato treba v celoti zavrniti. Iz dopolnitve izvedeniškega mnenja je razvidno, da sploh ni prebral spisa, napisal je manj kot eno in pol stran neuporabnega in neutemeljenega besedila, kar ni vredno priglašenega zneska. Kot pri izdelavi izvedeniškega mnenja, ko je zahteval, da mu tožnica plača najemnino za pisarno, je možno zaznati enak pohlep tudi v stroškovniku za dopolnitev mnenja. Čeprav enostransko kopiranje 8 strani stane največ 0,80 EUR, je izvedenec zaračunal 3,20 EUR za tiskanje 2 izvodov (8 strani) dopolnitve izvedeniškega mnenja. Priporočena pošiljka stane do 1,50 EUR, izvedenec pa je računal 3 EUR. Izvedenec svojega dela ni opravil, zato ni upravičen do nagrade in tudi ne do stroškov.

3. Na pritožbo tožena stranka in izvedenec nista odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da je izvedenec upravičen do plačila za opravljeno delo in povrnitve stroškov skladno z določbami Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (Ur. list RS, št 84/2018), v zvezi z določbami Pravilnika o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (Ur. list RS, št. 15/2003, 32/2013), katerega 4. člen določa, da se pričam, izvedencem in tolmačem povrnejo potni stroški, stroški za prehrano in prenočišče ter nadomestilo plače oziroma izgubljenega zaslužka, poleg tega pa se izvedencem in tolmačem odmeri nagrada za izvedensko delo oziroma tolmačenje in povrnejo stroški v zvezi z opravljenim delom. Podobno določa že prvi odstavek 249. člena ZPP: »Izvedenec ima pravico do povračila potnih stroškov in stroškov za prehrano in prenočišče, do povračila izgubljenega zaslužka in stroškov za izvedensko delo kakor tudi pravico do nagrade za to delo.« V sodni praksi je enotno sprejeto, da izvedencu nagrada za pisno mnenje v skladu s prvim odstavkom 249. člena ZPP pripada takoj, ko opravi svoje delo in da mu za dopolnitev mnenja na podlagi pripomb pripada le, če presega nalogo, ki mu jo je sodišče naložilo s prvotnim sklepom.1 Prav tako je sodna praksa enotna, da čeprav stranka ni zadovoljna z rezultatom dokazovanja, izvedencu ne more odrekati pravice do plačila za opravljeno delo.2

6. Iz spisa je razvidno, da je izvedenec opravil delo, ki mu je bilo odrejeno s sklepom z dne 12. 3. 2018 in sicer je 20. 6. 2019 sodišče predložil svoje pisno izvedeniško mnenje. Tožnica je imela na mnenje obširne pripombe (vloga z dne 31. 7. 2019), v katerih je postavila nekaj dodatnih vprašanj, na katere je izvedenec odgovoril v dopolnitvi izvedeniškega mnenja z dne 5. 2. 2020. Izvedenec je v dopolnitvi svojega mnenja torej odgovarjal na nekatera vprašanja, ki niso bila predmet prvotnega izvedeniškega mnenja (npr. ali ni vabil na ogled tožnice, ali bi bilo treba stehtati konkreten voziček in vodo v vedrih,...), na tožničine pripombe pa je moral podati pojasnila v zvezi z meritvami drsnosti. Glede na to je sodišče prve stopnje izvedencu upravičeno priznalo stroške dopolnitve izvedeniškega mnenja (in sicer za izdelavo manj zahtevnega dopolnilnega mnenja). Dodati velja, da tožnica v pritožbi ni pojasnila, na katere relevantne pripombe izvedenec ni odgovoril, prav tako je pomembno, da je bilo izvedeniško mnenje očitno dovolj kompletno in utemeljeno, da je zadoščalo za to, da se je sodišče nanj oprlo pri vsebinski odločitvi. Kot rečeno pa nestrinjanje tožnice z izvedenčevimi zaključki ne zadošča, da bi se izvedencu odreklo plačilo za opravljeno delo. Neutemeljeno je nadalje tožničino navajanje, da izvedenec ni prebral spisa, saj tako iz izvedeniškega mnenja in tudi iz njegove dopolnitve izhaja poznavanje vsebine spisa. Iz spisa je razvidno, da je izvedenec dopolnitev mnenja poslal sodišču v 4 izvodih, kar pomeni 16 strani, to pa je točno toliko, kolikor je tudi obračunal. Iz stroškovnika je razvidno, da je izvedenec obračunal stroške tiskanja kot da bi šlo za barvni tisk, vendar pa so vse 4 strani dopolnitve izvedeniškega mnenja črno-bele. Glede na to je v tem delu treba pritožbi delno ugoditi in stroške za tiskanje znižati na 1,60 EUR (pritožbeno sodišče je upoštevalo v pritožbi navedeni podatek 0,10 EUR, ki po splošno znanih podatkih ustreza plačilu storitve za enostransko črno-belo kopiranje). Utemeljeno pa je tudi pritožbeno opozorilo, da je izvedenec zaračunal previsok znesek za stroške priporočene pošiljke. Iz stroškovnika je razvidno, da naj bi poslal tri pošiljke, a je iz spisa razvidno, da je šlo za eno samo pošiljko. Zato je pritožbeno sodišče tudi v tem delu pritožbi ugodilo in priznani strošek poštnine znižalo na 1 EUR (kolikor je izvedenec v stroškovniku navedel stroške ene pošiljke). Sodišče je sklep delno spremenilo upoštevaje 3. točko 365. člena ZPP.

7. Glede pomislekov tožnice o nepristranskosti pritožbenega sodišča sodišče je treba opozoriti na sklep Vrhovnega sodišča RS I R 164/2019 z dne 28. 11. 2019, s katerim je zavrnilo predlog za delegacijo pristojnosti, saj ni ugotovilo povezave med tožnico in Višjim sodiščem v Ljubljani.

O PRITOŽBI ZOPER SKLEP Z DNE 19. 2. 2020:

8. Tožnica v pritožbi nasprotuje odločitvi sodišča prve stopnje, ki je z izpodbijanim sklepom zavrglo njeno pritožbo zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 2050/2019. Zaradi narave odločitve pritožbeno sodišče pritožbenih navedb ne povzema in nanje ne odgovarja.

9. Pritožba ni utemeljena.

10. Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, je v skladu s prvim odstavkom 333. člena ZPP pritožba, ki je redno pravno sredstvo, dovoljena le zoper sklep, izdan na prvi stopnji. Pritožba zoper sklep, izdan na drugi stopnji, ni dovoljena in se zavrže (prvi odstavek 343. člena ZPP). Odločitev o zavrženju pritožbe, ki jo je tožnica vložila zoper sklep pritožbenega sodišča, je zato pravilna.

11. Zoper sklep z dne 19. 2. 2020 uveljavljeni pritožbeni razlogi niso utemeljeni in ker pritožbeno sodišče ni ugotovilo kršitev, na katero pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

1 VSL Sklep I Cp 195/2020, VSL Sklep II Cp 167/2018 in druge. 2 VSL Sklep II Cp 1357/2022, VSL Sklep I Cp 967/2022 in druge.