Jedro

Organ za BPP je odločitev pravilno oprl na zaključek, da tožnica v zadevi nima verjetnih izgledov za uspeh, glede na to, da ne izpolnjuje materialnopravnega pogoja 45 oziroma 40 let starosti ob smrti moža za priznanje družinske pokojnine, ki je v tožničinem primeru določen v 89. členu Statuta skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Organ za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju BPP) je z izpodbijano odločbo zavrnil prošnjo tožnice za dodelitev BPP z dne 6. 5. 2015. Iz obrazložitve odločbe izhaja, da je tožnica prosila za BPP za pravno svetovanje in zastopanje v socialnem sporu zoper Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju ZPIZ) zaradi priznanja pravice do družinske pokojnine, ki se na Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani obravnava pod opr. št. XII Ps 636/2015. V postopku je organ presodil, da je prošnja za dodelitev BPP neutemeljena. Organ ni ugotavljal, ali tožnica izpolnjuje finančne pogoje za dodelitev BPP v skladu z določbami 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), glede na to, da je zaključil, da niso izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 24. člena ZBPP. Organ ugotavlja, da je tožnica zaprosila za BPP v z zvezi z uveljavljanjem pravice do vdovske oziroma družinske pokojnine, zaradi česar je vložila tožbo zoper odločbo ZPIZ z dne 18. 3. 2013, s katero je bila zavrnjena njena pritožba zoper odločbo Območne enote Kranj, Izpostave Jesenice navedenega zavoda. Z navedeno odločbo je bilo odločeno, da tožnica nima pravice do družinske pokojnine. Organ za BPP je po vpogledu v sodni spis ugotovil, da tožnica uveljavlja vdovsko oziroma družinsko pokojnino po pokojnem možu, ki je umrl ... Podlaga za odločanje o pravici do družinske oziroma vdovske pokojnine v tožničinem primeru je Statut Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja (Uradni list SRS, št. 1/73, 37/74 in 27/74, v nadaljevanju Statut SPIZ/73), ki je veljal do 31. 12. 1983 (torej v času smrti tožničinega moža). Tožnica je ob smrti dopolnila starost 25 let in ni izpolnjevala pogojev za pridobitev pokojnine po določilih 89. člena navedenega statuta, ki je določal, da vdova pridobi pravico do družinske pokojnine, če je do smrti moža, po katerem ji gre pravica do pokojnine, dopolnila starost 45 let oziroma pridobi pravico do pokojnine vdova, ki do moževe smrti ni dopolnila starosti 45 let, dopolnila pa je 40 let starosti, ob dopolnjeni starosti 45 let. Ni sporno, da tožnica ob smrti moža ni dopolnila 45 let starosti, niti 40 let, tako da ji pravica do družinske pokojnine v nobenem primeru ne pripada. Glede na ustaljeno sodno prakso organ za BPP ocenjuje, da v navedenem socialnem sporu tožnica nima možnosti za uspeh, saj bo sodišče njeno tožbo, glede na izid v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago po vsej verjetnosti zavrnilo. Ker tožnica nima verjetnega izgleda za uspeh, je organ v skladu z 2. točko drugega odstavka 37. člena ZBPP njeno prošnjo zavrnil kot neutemeljeno.

Tožnica v tožbi meni, da je glede na svoj finančni položaj, ker ne bi zmogla stroškov sodnega postopka, upravičena do BPP v zadevi priznanja njene pravice do družinske pokojnine. Družinsko pokojnino uveljavlja po smrti moža, do katere je prišlo na delovnem mestu na gradbišču v ... Glede na tožničin finančni položaj je organ za BPP odločil nepravilno. Tožnica poudarja, da brez dodelitve BPP ne zmore stroškov pravnega zastopanja in stroškov sodnega postopka. Tožnica je brezposelna, stara, brez sredstev za preživljanje, mož pa je umrl v delovni nesreči. Ker teh okoliščin organ za BPP ni upošteval, tožnica sodišču predlaga, naj odpravi izpodbijano odločbo organa za BPP ter mu zadevo vrne v ponovni postopek.

Toženka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe ter vztraja pri izpodbijani odločbi in razlogih zanjo. Navaja, da v postopku organ ni ugotavljal finančnih pogojev za dodelitev BPP, glede na to, da je ugotovil, da niso izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 24. člena ZBPP. Finančno stanje tožnice je tako v tem primeru nepomembno. Toženka še dodaja, da je Višje delovno in socialno sodišče v takih in podobnih zadevah, kot je predmetni socialni spor, v zvezi s katerim tožnica prosi za dodelitev BPP, že razsojalo ter tudi ob upoštevanju sodne prakse navedenega sodišča vztraja pri tem, da je odločitev organa za BPP pravilna (na primer sodbi Psp 276/2010 z dne 1. 10. 2010, Psp 432/2013 z dne 23. 1. 2014). Toženka glede na to sodišču predlaga, naj tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je sporna odločitev organa za BPP, da se tožnici zavrne prošnja za BPP za pravno svetovanje in zastopanje v socialnem sporu pred Delovnim in socialnim sodiščem zoper ZPIZ zaradi priznanja pravice do družinske pokojnine.

Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je organ odločitev oprl na zaključek, da tožnica v zadevi nima verjetnih izgledov za uspeh, glede na to, da ne izpolnjuje materialnopravnega pogoja 45 oziroma 40 let starosti ob smrti moža za priznanje družinske pokojnine, ki je v tožničinem primeru določen v 89. členu Statutu/73. Z odločitvijo organa za BPP ter njegovim razlogovanjem se sodišče strinja. Iz spisne dokumentacije v zadevi izhaja, da je tožnica vlogo za priznanje družinske pokojnine vložila 15. 1. 2013; to je v času, ko je (že) veljal Zakon o invalidskem in pokojninskem zavarovanju (v nadaljevanju ZPIZ-2). ZPIZ-2 v 390. členu določa, da se v postopku za uveljavljanje pravic iz obveznega zavarovanja ali za ugotavljanje pokojninske dobe, ki se je začel pred uveljavitvijo tega zakona, uporabljajo predpisi, ki so veljali do uveljavitve tega zakona. Ob smrti tožničinega moža 18. 3. 1983 veljavni Statut SPIZ/73 je v 89. členu določal, da vdova pridobi pravico do družinske pokojnine, če je do smrti moža dopolnila starost 45 let oziroma da vdova, ki do moževe smrti ni dopolnila starosti 45 let, dopolnila pa je 40 let starosti, pridobi pravico do družinske pokojnine ob dopolnjeni starosti 45 let. Tega pogoja pa tožnica ni izpolnila, saj je do moževe smrti (in ta podatek je izkazan s potrdilom o prijavi smrti v spisni dokumentaciji) kot rojena 11. 10. ... dopolnila le 25 let starosti. V ZPIZ/92, ZPIZ-1 in ZPIZ-2 določeni starostni pogoji ob smrti zakonca za pridobitev pravice do družinske pokojnine so za tožnico še manj ugodni (50, 53 oziroma 58 let starosti). Glede na to sodišče organu za BPP pritrjuje, da tožnica v sporu pred sodiščem, v katerem izpodbija odločitev ZPIZ, da se ji ne prizna pravica do družinske pokojnine, ker ne izpolnjuje materialnopravnega pogoja starosti 45 oziroma 40 let ob smrti moža, ki je določen v 89. členu Statuta SPIZ/73, nima verjetnih izgledov za uspeh.

Zato se sodišče tudi strinja z organom za BPP, da s tem ni izpolnjen pogoj za dodelitev BPP iz prvega odstavka 24. člena ZBPP, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh.

Tožnica ne more uspeti z ugovorom, da organ za BPP pri odločanju ni upošteval njenega finančnega položaja. Po določbi tretjega odstavka 11. člena ZBPP organ za BPP pri odločanju o upravičenosti do BPP upošteva finančni položaj prosilca in še druge s tem zakonom določene pogoje. Ker pa je organ ugotovil, da tožnica za dodelitev BPP ne izpolnjuje že pogoja iz prvega odstavka 24. člena ZBPP, in ki bi ga za dodelitev BPP po citirani določbi tretjega odstavka 11. člena ZBPP morala izpolnjevati ne glede na ugotovljeni finančni položaj, je njeno prošnjo za BPP mogel zavrniti, ne da bi ugotavljal njen finančni položaj (kar pa je v izpodbijani odločbi tožnici tudi pojasnil).

Ker je sodišče ugotovilo, da je bil postopek za izdajo izpodbijane odločbe pravilen ter da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena, je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.