Jedro

Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da se je sodišče prve stopnje pri presojanju ustrezne obrazloženosti odredbe, s katero je bila odrejena hišna preiskava, oprlo na odločbo Ustavnega sodišča Up-1006/13 z dne 9. 6. 2016, pri čemer v konkretni zadevi ne gre za enak oziroma podoben primer. Ne gre za vsebinsko prazno obrazložitev odredbe za hišno preiskavo, kar bi bilo v nasprotju s prvim odstavkom 215. člena ZKP in bi tudi predstavljalo kršitev 22. člena Ustave, temveč gre za obrazložitev, ko je okrajni sodnik v celoti sprejel povzete razloge, ki jih je vsebovala že obrazložitev predloga Policijske postaje Gornja Radgona.

Izrek

Pritožbi okrožne državne tožilke se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločitev.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Murski Soboti je z izpodbijanim sklepom ugodilo predlogu za izločitev dokazov zagovornice obdolženega A. A. in iz spisa II K 12851/2021 izločilo zapisnik o preiskavi stanovanja in drugih prostorov po odredbi sodišča z dne 5. 10. 2020 (l. št. 11 in 12), zapisnik o zasegu predmetov z dne 5. 10. 2020 (l. št. 13 do 14), fotografije iz hišne preiskave in CD - fotografije (l. št. 15 do 22 in 28) ter poročilo o preiskavi z dne 4. 12. 2020 (l. št. 23 do 24). Odločilo je še, da se po pravnomočnosti tega sklepa izločeni deli zaprejo v poseben ovitek in shranijo ločeno od drugih spisov.

2. Zoper takšen sklep se pritožuje okrožna državna tožilka zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka po drugem odstavku 371. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) ter zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločitev.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Iz nosilnih razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje predlogu za izločitev dokazov ugodilo zato, ker je bila hišna preiskava zoper obdolženca odrejena z odredbo, ki ni vsebovala obrazložitve, na podlagi česa je sodišče zgradilo svojo presojo utemeljenih razlogov za sum, nujnosti in sorazmernosti ukrepa, s čimer naj bi bila obdolžencu kršena ustavno določena pravica do obrazložene sodne odločbe v nasprotju s prvim odstavkom 215. člena ZKP in 22. členom Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava), pri tem pa je izhajalo iz meril, navedenih v odločbi Ustavnega sodišča Up-1006/13 z dne 9. 6. 2016. 5. Takšni presoji prvostopenjskega sodišča nasprotuje državna tožilka, ki poudarja, da je Okrajno sodišče v Ljutomeru z odredbo PRhp 23/2020 z dne 1. 10. 2020, s katero je na podlagi 214. člena ZKP odredilo hišno preiskavo zoper obdolženca zaradi prekrška po 33. členu Zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami (ZPPPD) ustrezno obrazložilo tako utemeljene razloge za sum, da je obdolženec storil prekršek, s tem ko je posedoval prepovedano drogo, kar sta ob opazovanju obdolženčevega zemljišča z objekti in okolico iz smeri gozda, ki je v bližini teh nepremičnin, zaznala policista z vonjem po konoplji, pri čemer je izhajalo tudi iz ugotovitev policistov, da je lastnik teh nepremičnin obdolženec, kar je sodišče navedlo pod točko 1 in 4 obrazložitve odredbe. Nadalje državna tožilka navaja, da je sodišče v točki 3 obrazložitve predmetne odredbe z zapisom „... navedene okoliščine kažejo ...“, napravilo zaključek, da so podani utemeljeni razlogi za sum, da je obdolženec storil prekršek, s tem ko je posedoval navedeno „mamilo“, kar je ocenilo ravno na podlagi navedenih okoliščin neposredne zaznave vonja po konoplji in ugotovitve, da gre za nepremičnine obdolženca. Nato je v isti točki obrazložitve odredbe sodišče opravilo še presojo sorazmernosti, medtem ko izpolnitev dokaznega standarda verjetnosti najdbe za postopek pomembnih predmetov izhaja izključno iz navedene neposredne zaznave policistov, ki je v odredbi ustrezno obrazložena, sami pogoji za odreditev hišne preiskave pa utemeljeni s pravno podlago 214. člena ZKP, pri čemer je sodišče verjetnost najdbe predmetov (konoplje), pomembnih za prekrškovni postopek, povzelo v točki 2 obrazložitve odredbe. Nadalje državna tožilka izpostavlja, da je pogoj nujnosti izkazan v točki 5 obrazložitve odredbe, ko sodišče navaja, da je za preprečitev, da bo obdolženec konopljo skril, odtujil ali uničil, bilo potrebno odrediti hišno preiskavo, sicer pa nujnost sodišče omenja tudi v točki 2 obrazložitve, ko navaja, da se bo s hišno preiskavo to „mamilo“ odkrilo, kar je pomembno za začetek postopka o prekršku. Skratka meni, da je bila v predmetni odredbi podana zgolj slabša, a vendarle še zadostna obrazložitev, da so na njeni podlagi pridobljeni dokazi, ki so ključni za dokazovanje kaznivega dejanja obdolžencu, zakoniti. Tako zaključuje, da je sodišče prve stopnje z izločitvijo dokazov nepravilno uporabilo določbe 83. člena ZKP v zvezi z drugim odstavkom 18. člena ZKP ter v zvezi z 215. členom ZKP, pri čemer pa bo njihova izločitev vplivala na zakonitost in pravilnost izdane sodbe.

6. S pritožbenimi izvajanji državne tožilke sodišče druge stopnje soglaša. Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da se je sodišče prve stopnje pri presojanju ustrezne obrazloženosti odredbe, s katero je bila odrejena hišna preiskava, oprlo na odločbo Ustavnega sodišča Up-1006/13 z dne 9. 6. 2016, pri čemer v konkretni zadevi ne gre za enak oziroma podoben primer. V primeru, ki ga je obravnavalo Ustavno sodišče, je namreč šlo za odredbo za hišno preiskavo, v obrazložitvi katere se je sodnik zgolj skliceval na predlog za odreditev hišne preiskave, niso pa bili navedeni razlogi predlagatelja odredbe, ki bi sodnika prepričali, da so izpolnjeni vsi pogoji za odreditev hišne preiskave. Situacija v obravnavani zadevi pa je drugačna, saj je okrajni sodnik v predmetni odredbi sprva v točkah 1 in 2 povzel vsebino predloga, ki ga je 1. 10. 2020 Okrajnemu sodišču v Ljutomeru podala Policijska postaja Gornja Radgona, kar pomeni, da se je z vsebino tega predloga konkretno seznanil in je to vsebino na podlagi razlogov sodišča tudi mogoče preveriti. Če bi se okrajni sodnik zgolj skliceval na predmetni predlog, bi bila podana situacija, kot jo je obravnavalo Ustavno sodišče, vendar pa je v konkretnem primeru vsebina predloga v predmetni odredbi jasno povzeta. Nadalje je presoja navedenih okoliščin opravljena v točki 3 odredbe, ko je sodnik navedel, da po njegovi presoji navedene okoliščine kažejo, da so podani utemeljeni razlogi za sum, da je A. A. storil prekršek, s tem ko naj bi posedoval že navedeno „mamilo“. Odredba za hišno preiskavo tako po presoji pritožbenega sodišča vsebuje še zadostno obrazložitev, na podlagi česa okrajni sodnik ocenjuje, da so podani utemeljeni razlogi za sum storitve očitanega prekrška, tako da ne drži stališče prvostopenjskega sodišča, da okrajni sodnik ni ocenjeval predpisanega dokaznega standarda v zvezi s predmetnim prekrškom. Ne gre za vsebinsko prazno obrazložitev odredbe za hišno preiskavo, kar bi bilo v nasprotju s prvim odstavkom 215. člena ZKP in bi tudi predstavljalo kršitev 22. člena Ustave, temveč gre za obrazložitev, ko je okrajni sodnik v celoti sprejel povzete razloge, ki jih je vsebovala že obrazložitev predloga Policijske postaje Gornja Radgona. V tem predlogu so bili konkretno predstavljeni in obrazloženi utemeljeni razlogi za sum, kot tudi verjetnost, da se bo pri hišni preiskavi in preiskavi vozila, katerega lastnik in imetnik pravice uporabe je bil obdolženec, prepovedana droga konoplja odkrila, kar je pomembno za začetek postopka o prekršku in je treba to drogo tudi zaseči. Okrajnega sodnika so tako glede na zapis v točki 3 obrazložitve odredbe za hišno preiskavo prepričali razlogi, ki jih je v obrazložitvi imel predlog za odreditev hišne preiskave, zato pritožbeno sodišče ne vidi nepravilnosti v tem, da okrajni sodnik teh razlogov ni znova ponavljal, saj če se je z njimi strinjal, ni bilo treba, da bi navajal še kakšne druge razloge, če so zadostovali že tisti, ki so bili navedeni v obrazložitvi predloga.

7. Prav ima tudi državna tožilka, ko opozarja, da je v obrazložitvi odredbe za hišno preiskavo v točki 3 opravljena tudi presoja sorazmernosti, saj je okrajni sodnik ocenil, da je ta podana v smislu sorazmernosti med odreditvijo hišne preiskave kot posega v nedotakljivost stanovanja oziroma drugih prostorov in težo prekrška, saj naj bi osumljenec po navedbah policije, kot so razvidne iz navedenega predloga za izdajo odredbe za hišno preiskavo, posedoval „mamilo“ v količini, ki zadošča za lastno uporabo pa tudi za morebitno nadaljnjo preprodajo. Tako ne drži ugotovitev sodišča prve stopnje v točki 11 razlogov izpodbijanega sklepa, da v obrazložitvi odredbe ni obrazložitve sorazmernosti ukrepa.

8. Sodišče prve stopnje pa je tudi prezrlo točko 5 obrazložitve odredbe za hišno preiskavo, v kateri je sodnik obrazložil pogoj nujnosti, ko je navedel, da je za preprečitev, da bi obdolženec konopljo skril, odtujil ali uničil bilo treba odrediti hišno preiskavo, ob tem ko je nujnost odreditve hišne preiskave še pred začetkom postopka o prekršku okrajni sodnik povzel tudi v točki 2 obrazložitve odredbe z navedbami, da se bo s hišno preiskavo to „mamilo“ - konopljo odkrilo, kar je pomembno za začetek postopka o prekršku in je drogo tudi treba zaseči. Zakaj takšna obrazložitev pogoja nujnosti ne zadošča, sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni pojasnilo.

9. Tako je pritrditi državni tožilki, da je bila določba prvega odstavka 215. člena ZKP, po kateri se zahteva za hišno preiskavo obrazložena pisna odredba, napačno uporabljena, kar je botrovalo relativni bistveni kršitvi določb kazenskega postopka po drugem odstavku 371. člena ZKP. Iz tega razloga je zato pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje (tretji odstavek 402. člena ZKP), v katerem bo treba ponovno presoditi, ali je ob zadostni obrazloženosti odredbe za hišno preiskavo predlog za izločitev dokazov, podan s strani obrambe, utemeljen.