Jedro

Pretežni del vprašanj, ki jih v predlogu izpostavlja druga toženka, se nanaša na odločitev zoper prvo toženko, v ostalem pa je druga toženka s pritožbo v celoti uspela. To pomeni, da za vložitev predloga za dopustitev revizije ne izkazuje pravnega interesa.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo ničnost pogodbe o zaposlitvi med tožnikom in prvo toženko in ničnost odpovedi pogodbe o zaposlitvi pri prvi toženki. Nadalje je ugotovilo obstoj delovnega razmerja med tožnikom in drugo toženko od 1. 9. 2000 naprej za nedoločen čas, naložilo drugi toženki vrnitev tožnika na delo ter priznanje vseh pravic iz delovnega razmerja od 15. 8. 2015, s prijavo v zavarovanje in izplačilom razlik v plači in drugih prejemkih v višini, kot so jih prejeli zaposleni pri drugi toženki.

2. Sodišče druge stopnje je delno ugodilo pritožbi druge toženke tako, da je spremenilo sodbo sodišča prve stopnje in zavrnilo vse zahtevke, ki so se nanašali nanjo.

3. Druga toženka nasprotuje odločitvi o ničnosti pogodbe o zaposlitvi pri prvi toženki in ničnosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi pri prvi toženki. Opozarja na različno prakso sodišča druge stopnje glede tega vprašanja. Navaja, da bi ohranitev tega dela odločitve v veljavi lahko zanjo imelo neposredne posledice na delovnopravnem področju in na področju socialne varnosti (lastnost zavarovanca). Predlaga dopustitev naslednjih vprašanj: ‒ ali izrek sodišča druge stopnje nasprotuje samemu sebi ali razlogom sodbe oziroma ali zanj sploh nima razlogov; ‒ ali je odločitev sodišča druge stopnje, da je (zaradi ničnosti) razveljavilo edino pogodbo o zaposlitvi, ki je v določenem obdobju v veljavi in z njo povezano odpoved pogodbe o zaposlitvi, pravilna; ‒ ali je sodišče druge stopnje ravnalo pravilno, ko je odločilo tako o ugotovitvenem zahtevku glede ničnosti pogodbe o zaposlitvi in odpovedi pogodbe o zaposlitvi, kot tudi o z njim povezanimi dajatvenimi zahtevki.

4. Predlog ni dovoljen.

5. Na podlagi prvega odstavka 367. a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) sodišče dopusti revizijo, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnostni, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Sodišče dopusti revizijo zlasti v primerih, če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča, ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če sodna praksa višjih sodišč ni enotna, ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa vrhovnega sodišča ni enotna.

6. Vrhovno sodišče ugotavlja, da se vprašanja nanašajo na odločitev zoper prvo toženko. Druga toženka je s pritožbo uspela. To pomeni, da za vložitev predloga za dopustitev revizije ne izkazuje pravnega interesa. Zato je vrhovno sodišče ob smiselni uporabi 374. člena ZPP predlog zavrglo.

7. Vrhovno sodišče je odločitev sprejelo soglasno.